Mladinski svet Slovenije (MSS) je ob ponovni obravnavi predloga Zakona o psihoterapevtski dejavnosti pripravil javni odziv. V MSS pozdravljamo prizadevanja za ureditev tega področja, saj menimo, da je jasna in strokovno zasnovana regulacija ključna za izboljšanje dostopnosti in kakovosti duševnozdravstvenih storitev. To je še posebej pomembno za mlade, ki so ena najbolj ranljivih skupin in se v zadnjih letih soočajo z vse pogostejšimi duševnimi stiskami.
V Sloveniji se pojavljanje duševnih težav med mladimi povečuje, kar potrjujejo raziskave, statistike in mednarodni trendi. Porast simptomov anksioznosti, depresivnosti ter stisk, povezanih s stresom, jasno kaže na potrebo po učinkovitem, strokovnem in reguliranem sistemu nudenja psihoterapevtskih storitev.
MSS poudarja, da morajo biti zakonodajni premiki oblikovani previdno, vključujoče in na podlagi dobre prakse ter strokovnih mnenj. Mladi si zaslužijo dostopno, varno in kakovostno obravnavo na najvišji ravni, nepremišljeni posegi pa lahko povzročijo nove težave, ki dolgoročno škodujejo tako posameznikom kot družbi.
Ključna stališča MSS glede predloga zakona:
Jasna opredelitev psiholoških storitev in umeščenosti psihoterapije: Trenutni predlog ne zagotavlja dovolj jasne razmejitve, kar lahko povzroča zmedo med uporabniki in strokovno javnostjo.
Visoki standardi izobraževanja in usposabljanja izvajalcev: Izobraževanje psihoterapevtov mora vključevati določene akademske zahteve, obvezno supervizijo in praktično usposabljanje.
Vzpostavitev učinkovitih mehanizmov licenciranja in nadzora: Za zaščito uporabnikov je nujen močan nadzor nad izvajanjem psihoterapije ter upoštevanje strokovnih standardov.
Ureditev psihološke dejavnosti: Ker Slovenija še nima urejenega zakona o psihološki dejavnosti, obstaja tveganje, da se posamezniki neustrezno predstavljajo kot psihologi ali psihoterapevti, kar je lahko nevarno zlasti za mlade.
Multidisciplinarni pristop: Celovita obravnava mladih zahteva sodelovanje različnih strokovnjakov, med drugim psihiatrov, socialnih delavcev, pedagogov in drugih sorodnih profilov.
Primarni cilj zakonodaje na področju duševnega zdravja mora biti zagotoviti, da so mladi deležni varne, pravočasne, kakovostne in strokovne obravnave. To zahteva sistem, ki ni zgolj zapisan v zakonodaji, temveč se vsakodnevno uresničuje v praksi – skozi usposobljene strokovnjake, jasne standarde in odgovoren nadzor.
Mladi si zaslužijo strokovno, varno in spoštljivo podporo, brez kompromisov.
