ZAGOVORNIŠKA KAMPANJA STANOVANJSKEGA PROBLEMA
Opozarjanje stanovanjske problematike in predstavitev, kaj si mladi želimo in potrebujemo.
Kampanji lahko sledite od 26.3.2024 do 23.4.2024 tudi na naših družabnih omrežjih:
Opozarjanje stanovanjske problematike in predstavitev kaj si mladi želimo in potrebujemo.
Kampanji lahko sledite od 26.3.2024 do 23.4.2024
Po raziskovalnih podatkih naj bi bilo v Sloveniji vsaj 50.000 praznih stanovanj, ki niso primerna za bivanje.
Na MSS-ju z današnjim dnem pričenjamo z zagovorniško kampanjo o stanovanjski problematiki mladih pod geslom »Nimam kam«. Tekom kampanje bomo na javnost in odločevalce naslovili dejstva ter problematiko, s katero se dandanes soočamo mladi. Vabljeni k spremljanju in deljenju naših vsebin.
Samostojno bivanje predstavlja eno ključnih točk osamosvajanja oz. doseganja avtonomije mladega posameznika. Mladi na splošno kažejo večjo željo po avtonomiji. Ti so se pred epidemijo (leta 2019) kljub zaostrenim bivanjskih razmeram v Sloveniji v svoje gospodinjstvo odseljevali povprečno pri 27.7 letih. Za primerjavo naj navedemo, da se je to še leta 2010 povprečno dogajalo pri 29,7 letih. Kljub temu še vedno zaostajamo za evropskim povprečjem, ki znaša 26,2 leta (Lavrič idr.: 2021, 61). Položaj mladih na stanovanjskem trgu je drastično odvisen od materialnih razmer njihovih staršev oz. sorodnikov, kar ustvarja velike razlike v dostopnosti stanovanj za mlade. Dejstvo je, da si povprečen mlad človek, ki se preživlja z lastnim delom, ne more kupiti stanovanja, zelo težko pa tudi plačuje tržno najemnino.
Stanovanjska problematika je v zadnjih letih prerasla v najbolj perečo problematiko mladih. Od leta 2015 pa do leta 2022 so se cene nepremičnin na ravni celotne države zvišale za 72,56%, kar je ob veliko nižji rasti dohodkov še toliko bolj zaskrbljujoče. (SiStat: 2022)
Znano je, da naj bi potrebe po neprofitnih stanovanjih znašale okvirno 10.000 stanovanj, vendar gre pri tem le za število prosilcev za neprofitno stanovanje, ki so se v zadnjih letih prijavili na razpise za dodelitev neprofitnih stanovanj in so do njih upravičeni, a so ostali na čakalnih listah. Mednje sodijo le tisti, ki izpolnjujejo osnovne pogoje, kamor sodi tudi stalno prebivališče v dotični občini.
Mladi se zaradi dolgih čakalnih vrst na razpise ne prijavijo, četudi bi izpolnjevali osnovne pogoje. V kolikor bi bili razpisi odprti za vse, ki potrebujejo stanovanje na določenem območju (zaradi služb, izobraževanja ali drugih rednih obveznosti) in bi bila neprofitna stanovanja bolj dostopna, bi to število zagotovo še znatno naraslo. Posebno težavo predstavlja tudi dejstvo, da na nekaterih območjih stanovanj za najem preprosto ni kljub temu, da je po podatkih iz leta 2018 v Sloveniji 152.280 praznih stanovanj.
ŠTUDENTSKI DOMOVI
Gradnja študentskih domov je v zadnjih leti razpolaga z podatki da so najnovejši študentski domovi stari med 18 in 19 let, kar pomeni da so bili zadnji štirje študentski domovi zgrajeni leta 2006.
V Mariboru je skupno število študentskih domov 16. V Ljubljani je skupno število študentskih domov 29. Na primorskem so skupno na voljo 4 javni študentski domovi in 2 zasebna.
Število študentov, ki študira v mestnih središčih pa je v poprečju štirikratnih študentskih postelj, ki so trenutno na voljo študentom. Podatek o čakalnih vrstah na študentsko posteljo pa se giblje nekje med enim leto in letom in pol.
V Sloveniji skoraj polovica študentov biva pri starših ali sorodnikih. Kapacitet študentskih domov je na razpolago le za četrtino študentov.
Od razpisanih 7.026 vlog za študentske domove v letu 2023 se je na mesta prijavilo 10.000 študentov. Veliko študentov se zaradi dolgih čakalnih vrst za vpis na listo sploh ne odloči.
Povprečen življenjski mesečni strošek študenta z najemom v študentskem domu zanaša okoli 400 €.
Razlika med najnižjo in najvišjo najemnino za študentsko sobo v Ljubljani (44.48 € in 135 €) zanaša 90.52 €.
NIMAM KAM V MEDIJIH
Preverite, kaj so naši kampanji zapisali mediji:
Predstavniki Mladinskega sveta Slovenije (MSS) smo 26. marca 2024 pričeli z zagovorniško kampanjo “NIMAM KAM”, ki je nastavljala stanovanjsko in bivanjsko problematiko mladih v Sloveniji. Tekom kampanje smo na javnost in odločevalce naslovili dejstva ter problematiko, s katero se dandanes soočamo mladi, danes pa pred 2. obletnico državnozborskih volitev in s tem vlade dr. Roberta Goloba, in s tem dvoletnega obdobja brezupnega čakanja mladih na izpolnitev predvolilnih obljub, predstavili obljube te vlade ter podali zahteve za reševanjae le teh.
23. aprila 2024, smo ob 10. uri pod Plečnikovim mostom v Trnovem v Ljubljani izvedli novinarsko konferenco, na kateri smo opozorili tudi na dejstvo, da naj bi bili mladi postavljeni kot proračunska prioriteta v obdobju 2024/2025, kar ni razvidno na nobenem od področij, ki se dotikajo mladih. Zato smo pozvali ministra za finance, Klemna Boštjančiča in predsednika vlade, dr. Roberta Goloba, da naj jasno obrazložita, na katerih proračunskih postavkah naj bi se videlo, da smo mladi proračunska prioriteta za leto 2024-25 ter da se zavzamete za ureditev strukturnega financiranja bivanjske politike. Prav tako smo predsednika vlade pozvali, da se, v kolikor želi pokazati, da mu mladi resnično nekaj pomenimo, sestane z Mladinskim svetom Slovenije, da mu predstavimo naše zahteve.
Na konferenci so probleme mladih, zahteve in rešitve predstavili naslednji govorci:
Med drugim smo mladi opozorili na dejstvo, da na nekaterih območjih stanovanj za najem preprosto ni kljub temu, da je po podatkih iz leta 2018 v Sloveniji 152.280 praznih stanovanj, ta številka pa se v zadnjih letih ni kaj bistveno spremenila. Stanovanjska problematika je v zadnjih letih prerasla v najbolj perečo problematiko mladih. Po navedbah Statističnega urada so se od leta 2015 pa do 2022 cene nepremičnin na ravni celotne države zvišale za 91 %, kar je ob veliko nižji rasti dohodkov še toliko bolj zaskrbljujoče.
Od leta 2015 pa do leta 2023 so se cene rabljenih nepremičnin na ravni celotne države zvišale za kar 104 %, kar je ob veliko nižji rasti dohodkov še toliko bolj zaskrbljujoče. Še bolj pa so narasle cene rabljenih stanovanj izven glavnega mesta, in sicer za kar 109 %, v Mariboru celo za 120 % (SiStat, 2024).
Srčno upamo, da je bilo naše delovanje tako odmevno, da je doseglo tudi odločevalce v trenutni vladi dr. Roberta Goloba. Koalicijski vrh je namreč pokazal, kako je videti, ko visoke politične obljube trčijo v realnost. Predsednik vlade je po koalicijskem vrhu namesto omenjenih 30.000 stanovanj govoril le še o 3.000 stanovanjih do leta 2026 in šele nato o 2.000 stanovanjih na leto.
Sprejemam piškotke