Max Davidović, aktualni mladinski delegat RS pri OZN, in Borut Cigale, strokovni sodelavec MSS za mednarodno sodelovanje, sta se v petek, 24. maja 2024 udeležila konference Continuing the success story of EU enlargement – Bringing benefits to the Western Balkans in advance of accession, ki jo je v Ljubljani organiziral Evropski Ekonomsko-Socialni Odbor.
V sklopu konference smo razpravljali o naslednjih korakih širitve EU na Zahodnem Balkanu in oblikovali strategije. Ključni panelisti, med katerimi so bili Luka Mesec, podpredsednik vlade in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v Sloveniji, Klemen Grošelj, poslanec Evropskega parlamenta, Krisela Hackaj, izvršna direktorica Inštituta za sodelovanje in razvoj (CDI), in Strahinja Subotić, vodja programa Centra za evropsko politiko (CEP), so vodili razpravo o potrebnih reformah za uspešno vključevanje regije v EU.
Panelisti so se zavzeli za postopen, predvidljiv in na zaslugah temelječ pristop k EU ter poudarili, da je ta strategija bistvena za zagotovitev uspešnega širitvenega procesa. Poudarili so neustreznost sedanjih finančnih določb v okviru načrta za rast in pozvali Evropsko komisijo, naj znatno poveča sredstva za nepovratna sredstva, da bi dosegli znaten učinek v regiji. Poleg tega so pozvali Evropsko komisijo, naj upravičencem pravočasno zagotovi tehnično pomoč, ki jim bo pomagala uskladiti in
izvajati zahteve pravnega reda EU.
Pozdravljen je bil strog pristop k pogojevanju v okviru instrumenta za reforme in rast za Zahodni Balkan (RGFWB). Ta pristop povezuje dostop do povečanega financiranja z izpolnjevanjem pogojev na področju demokracije, pravne države in človekovih pravic. Učinkovitost tega pristopa je odvisna d metodičnih, objektivnih in preglednih ocen Komisije. Ponovno je bilo poudarjeno, da je pomembno, da se pravna država in demokracija ne žrtvujeta v korist stabilnosti in geopolitičnih interesov. Pri tej točki razprave je bila posebej zaznavna skeptičnost prisotnih ter panelistov glede uporabe instrumenta za reforme in rast s strani EU za izvajanje pritiskov in dajanje praznih obljub državam kandidatkam, na kar se je navezal tudi mladinski delegat Max, ki je podpredsednika Vlade Luko Mesca vprašal, ali lahko vzporedno s financiranjem RGFWB pričakujemo tudi politično tekmo za vstop v EU med Ukrajino in državami Zahodnega Balkana. Po pogovoru so panelisti podali mnenje, da do tega ne sme priti, če pa bo, pa mora zaveza EU ostati tako do pomoči Ukrajini, kot do evropske poti držav kandidatk.
Komisija je bila tudi pozvana, naj podpira države kandidatke pri ocenjevanju koristi in slabosti zgodnjega vključevanja na trg, izvajanju blažilnih ukrepov, kjer je to potrebno, in zagotavljanju javne podpore članstvu v EU. Poudarjena je bila neposredna finančna in tehnična podpora podjetjem z Zahodnega Balkana, da bi jim pomagali izpolniti izvozne zahteve EU, ter potreba po odpravi ali poenostavitvi postopkov pridobivanja delovnih dovoljenj za državljane Zahodnega Balkana, ki iščejo zaposlitev v EU. Na podlagi izkušenj z instrumentom za oživitev gospodarstva in odpornost smo prisotni na konferenci priporočili ustanovitev državnih odborov za spremljanje, ki bi vključevali socialne partnerje in organizacije civilne družbe. Poudarjen je bil pomen preglednosti in vključevanja javnosti v proces RGFWB, vključno z vzpostavitvijo preglednice, podobne preglednici EU za okrevanje in odpornost.
Na konferenci smo prav tako pozdravili osredotočenost na razvoj skupnega regionalnega trga in predlagala vzpostavitev objektivnega in preglednega sistema spremljanja zavez za regionalno sodelovanje. Pozvali pa smo tudi k okrepljenim diplomatskim prizadevanjem za rešitev trenutnih političnih sporov v regiji, saj so ti ključni za krepitev regionalnega sodelovanja. Omejevanje diplomatskih stikov in prekinjanje slednjih se nam je zdelo posebej sporno, saj je dialog najosnovnejši element diplomacije. Zaključili pa smo s poudarkom ključne vloge, ki jo igra civilna družba v pristopnem procesu k EU in pozvali Evropsko komisijo k nadaljnji in okrepljeni podpori za zagotovitev nemotene in uspešne širitve Unije na Zahodni Balkan.
Posebne zahvale glede organizacije dogodka gredo seveda Evropskem Ekonomsko-Socialnem Odboru ter Neži Repanšek, članico EESC Youth Group, s katero sta se Borut Cigale in Max Davidović v sklopu konference ter po njej tudi sestala glede sodelovanja MSS z EESC Youth Group ter o vsebini in zaključkih konference.
