Kaj smo se naučili in kaj pričakujemo pri MeKoS v duhu prihajajočih državnoszborskih volitev? Odgovore smo strnili in pripravila dve gradivi, ki se bereta skupaj: pregled uresničevanja predvolilnih in koalicijskih obljub 15. Vlade RS ter nabor pričakovanj mladih in starejših od 16. Vlade RS. Prvo pokaže, kje je bil razkorak med napovedmi in izvedbo, drugo pa postavi jasen seznam ukrepov in mehanizmov, da se ta razkorak v naslednjem mandatu zmanjša – z medgeneracijsko pravičnostjo kot vodilom.
Spodaj najdete krajša povzetka dokumentov, sama dokumenta pa sta na voljo kot priloga novice (na dnu strani).
15. Vlada Republike Slovenije 2022-2026
Dokument predstavlja celovito analizo napredka in izpolnjevanja zavez, ki jih je vlada sprejela ob nastopu mandata ter zapisala v koalicijski pogodbi. Namen je zagotoviti preglednost, spremljati odgovornost nosilcev oblasti oziroma odločevalcev ter omogočiti boljšo, informirano javno razpravo o ključnih političnih prioritetah v obdobju 2022–2026. Analizo pripravlja koalicija MeKoS, ki združuje ter se osredotoča na položaj in potrebe mladih in starejših v Sloveniji. Pregled tako izpostavlja predvsem tiste obljube in ukrepe, ki neposredno vplivajo na življenjske pogoje, pravice, socialno varnost in možnosti razvojnega preboja obeh generacij. Namen dokumenta je podati objektiven vpogled v izvedene in neizvedene zaveze ter okrepiti transparentnost, odgovornost in dialog z odločevalci.
Čeprav je vlada mlade večkrat izpostavila kot razvojni potencial države, analiza kaže, da številne obljube niso bile v celoti uresničene. Načelo »Nič o mladih brez mladih« je bilo le delno upoštevano. Pozitiven primer predstavlja novela Zakona o mladinskih svetih iz leta 2024, pripravljena na pobudo Mladinskega sveta Slovenije (MSS), vendar predstavniki mladih pogosto niso bili vključeni v ključne zakonodajne razprave, čeprav bi morali biti. Vlada je napovedala tudi, da bodo mladi proračunska prioriteta v letih 2024 in 2025. Minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril, da bodo sredstva namenjena zdravju, znanju in mladim, vendar konkretni učinki v proračunu niso jasno razvidni. Kljub več pozivom MSS in sestanku s predsednikom vlade Robertom Golobom ni bilo podanih zadovoljivih pojasnil, kje se ta prioriteta dejansko odraža.
Na področju zaposlovanja mladih je bil izveden projekt za ozaveščanje o prekarnih oblikah dela, vendar sistemske rešitve niso sledile. Strategijo za odpravo prekarnosti je konec leta 2025 pripravilo ministrstvo za delo, a brez operativnega akcijskega načrta in z minimalno vključitvijo mladinskih organizacij. Zato njen dejanski vpliv ostaja vprašljiv. Med pozitivnimi dosežki izstopa možnost sočasnega prejemanja Zoisove in državne štipendije od šolskega oz. študijskega leta 2024/25 dalje. V praksi pa so številni upravičenci odločbe prejeli z večmesečnim zamikom, kar je za mnoge pomenilo resno finančno stisko. Napredek pri mobilnosti mladih in decentralizaciji je omejen. Ustanovitev družbe za upravljanje javnega potniškega prometa je prinesla nekatere izboljšave, vendar povezljivost podeželskih območij ostaja slaba, odvisnost od avtomobilov pa visoka. Podobno velja za regionalni razvoj: kljub nekaterim investicijam ni prišlo do bistvenega zmanjšanja centralizacije države.
Tudi starejši so bili ena ključnih ciljnih skupin predvolilnih obljub. Analiza pa kaže, da številni ukrepi niso prinesli pričakovanega izboljšanja socialne varnosti. Pokojninska reforma naj bi zagotovila dostojne pokojnine, vendar po mnenju predstavnikov starejših ne naslavlja položaja sedanjih upokojencev. Predlagane spremembe, kot sta podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojnine in spremenjeno usklajevanje pokojnin, lahko celo zmanjšajo realno vrednost prihodnjih pokojnin ter oslabijo medgeneracijsko solidarnost. Reforma predvideva tudi dvig upokojitvene starosti, kar pomeni daljše delovno obdobje brez jasnih mehanizmov za večjo fleksibilnost ali prostovoljno odločanje o upokojitvi.
Poseben izziv predstavlja prehod na nov sistem dolgotrajne oskrbe. Čeprav je zakon sprejet, so postopki nejasni, informacije za uporabnike pomanjkljive, prehod pa povzroča negotovost. To še posebej prizadene ranljive starejše, ki so od teh storitev življenjsko odvisni. Na težave ves čas opozarja tudi Zveza društev upokojencev Slovenije.
Stanovanjska problematika je eno najbolj perečih vprašanj za obe generaciji. Kljub ambicioznim predvolilnim obljubam o gradnji več deset tisoč javnih in neprofitnih stanovanj bistvenega povečanja fonda ni bilo. Posebej problematičen ostaja manko študentskih in dijaških nastanitev. V mandatu ni bilo zgrajenih novih domov, obstoječe kapacitete pa niso bile bistveno nadgrajene. Nedavni varnostni incidenti so dodatno razkrili dotrajanost infrastrukture. Predlog nepremičninskega davka, ki naj bi prispeval k večji dostopnosti stanovanj, ni prinesel konkretnih ukrepov.
Izvedeni ukrepi v času te Vlade niso prispevali k nižanju najemnin – sistem subvencioniranja najemnin ostaja neučinkovit — subvencije pogosto ne dohajajo rasti tržnih najemnin, odločbe pa prihajajo z zamudo. Razmislek o regulaciji najemnin po zgledu drugih držav ni bil resno obravnavan. Nekateri zakonodajni premiki sicer obstajajo, denimo priprava novega Nacionalnega stanovanjskega programa ter Zakon o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, vendar so učinki za zdaj predvsem dolgoročni, brez oprejemljivih rezultatov na kratki rok. Pomemben, a še nedokončan korak predstavlja tudi regulacija kratkoročnega (turističnega) oddajanja nepremičnin. Predvidene omejitve naj bi začele veljati postopno, kar pomeni, da se pritisk na stanovanjski trg kratkoročno ne bo bistveno zmanjšal.
Analiza kaže, da so bile številne predvolilne in koalicijske obljube sicer formalno naslovljene, vendar pogosto brez zadostne operativne izvedbe ali merljivih rezultatov. Na področjih, ki so ključna za kakovost življenja mladih in starejših — zaposlovanje, socialna varnost, stanovanja in participacija — ostajajo pomembni sistemski izzivi. Kljub temu je na nekaterih področjih zaznati začetne korake, zlasti pri oblikovanju zakonodajnega okvira za stanovanjsko politiko in pri posameznih programih za mlade. Končni učinki teh ukrepov bodo odvisni od njihove dejanske implementacije v prihodnjih letih.
Dokument zato poudarja potrebo po večji transparentnosti, vključevanju reprezentativnih organizacij ter doslednem spremljanju izvajanja politik. Le tako bo mogoče zmanjšati razkorak med obljubami in realnostjo ter zagotoviti, da bodo javne politike dejansko služile generacijam, ki naj bi jim bile namenjene.
Celotno, bolj poglobljeno poročilo je na voljo v prilogi novice.
16. Vlada Republike Slovenije 2026-2030
Kaj smo izpostavili pri MeKoS? Slovenija v obdobju 2026–2030 stoji pred številnimi družbenimi izzivi, ki bodo zahtevali premišljene, dolgoročne in vključujoče odločitve. Medgeneracijska koalicija Slovenije, ki združuje Dijaško organizacijo Slovenije, Študentsko organizacijo Slovenije, Zvezo društev upokojencev Slovenije in Mladinski svet Slovenije, je predstavila ključna pričakovanja in predloge za prihodnjo Vlado Republike Slovenije. Dokument MeKoS izpostavlja potrebo po dialogu, podatkih, solidarnosti in vključevanju vseh generacij, pri čemer je medgeneracijska pravičnost osrednje vodilo za trajnostni razvoj družbe.
Koalicija pričakuje, da bo nova vlada sistematično vključila mlade in starejše v vse odločevalske procese, s čimer bi načelo »Nič o nas brez nas« postalo dejanska praksa sodelovanja. Med ključne ukrepe sodijo: redna srečanja predsednika vlade z MeKoS, vključevanje predstavnikov organizacij v delovne skupine in posvetovanja na ministrstvih, določitev minimalnega roka za posvetovanja ter redno poročanje o upoštevanju predlogov.
Poleg tega je predlagana vzpostavitev stabilnih mehanizmov za vključevanje mladih in starejših na ravni ministrstev in občin ter poenostavitev administrativnih postopkov za sodelovanje. Pomemben del pričakovanj je tudi vzpostavitev Urada za starejše, ki bi sistemsko, strokovno in avtonomno naslavljal potrebe starajoče se družbe. S tem bi se zagotovila trajna prisotnost starejših v oblikovanju javnih politik in izboljšala kakovost odločanja. Koalicija MeKoS predlaga tudi vključitev svojih predstavnikov v razprave Ekonomsko-socialnega sveta, kjer je to smiselno, da bi bil glas skupin, ki jih zastopajo, bolj slišan in upoštevan.
Prostovoljstvo v Sloveniji še vedno ostaja sistemsko zapostavljeno, čeprav je ključno za gradnjo solidarne in povezane družbe. MeKoS pričakuje celovito zakonsko ureditev prostovoljstva, ki bo jasen družbeni signal, da država priznava in podpira prostovoljno delo. Predlagan je tudi formalni status prostovoljca v šolah in na fakultetah, kar bi mladim omogočilo lažje usklajevanje prostovoljnega dela s šolskimi obveznostmi ter priznanje teh aktivnosti v izobraževalnih in zaposlitvenih procesih. Tak ukrep bi krepil kulturo prostovoljstva, spodbujal aktivno državljanstvo in prispeval k osebnostnemu in profesionalnemu razvoju mladih.
Koalicija poudarja potrebo po dostopnem in kakovostnem primarnem zdravstvu, ki temelji na dejanskih potrebah prebivalstva. To vključuje zadostno število osebnih zdravnikov, specializiranih ambulant ter povezovanje javnih in zasebnih izvajalcev. Še posebej je izpostavljeno zagotavljanje zdravstvene oskrbe za študente v študijskih središčih, vključno s svetovanjem in psihološko podporo. Prav tako je predlagana celovita podpora duševnemu zdravju mladih, ki vključuje preventivne programe, mobilne terenske timi, spletno svetovanje in varne mladinske prostore, ob tem pa tudi nacionalne kampanje za zmanjšanje stigme duševnih težav.
Prekarne oblike dela mladih ostajajo velik izziv. MeKoS pričakuje jasne ukrepe za zajezitev zlorab civilnopravnih pogodb, agencijskega dela in drugih prekarnih praks, okrepljen inšpekcijski nadzor ter sankcije za kršitelje. Prav tako je pomembna decentralizacija kakovostnih zaposlitvenih priložnosti, spodbujanje podjetništva, mentorstva in pridobivanje praktičnih kompetenc v realnem okolju.
MeKoS izpostavlja potrebo po gradnji novih in obnovi obstoječih študentskih domov, razširitvi subvencij za domače in tuje študente ter regulaciji kratkoročnega oddajanja stanovanj. Posebna pozornost je namenjena tudi medgeneracijskemu sobivanju in dostopnosti stanovanj za starejše, vključno z adaptacijo in gradnjo varovanih stanovanj. Vzpostavitev celovitega sistema medgeneracijskega sobivanja bi prispevala k socialni povezanosti, trajnosti bivanja in zmanjšanju osamljenosti starejših.
Koalicija predlaga brezplačen javni prevoz za dijake in študente, izboljšanje uporabniške izkušnje v javnem potniškem prometu, usklajevanje voznih redov ter regulacijo stroškov vozniškega izpita za mlade in starejše. Takšni ukrepi povečujejo dostopnost do izobraževanja, dela in socialnega udejstvovanja ter spodbujajo trajnostne prometne navade.
MeKoS zahteva pravičnejši sistem štipendiranja, ki vključuje socialne, razvojne in kadrovske štipendije ter transparentno izvajanje Zoisovih štipendij. Pomembno je tudi priznanje neformalnega učenja, prostovoljstva in drugih kompetenc preko uradnih dokumentov. Šolske vsebine naj bodo nadgrajene z vsebinami za življenje, ekonomijo, digitalne kompetence, umetno inteligenco ter aktivno državljanstvo. Prav tako je potrebno učinkovito preprečevanje nasilja v šolah ter dostop do osnovnih ženskih higienskih pripomočkov, kar zagotavlja varno, spodbudno in dostojno učne okolje.
Celotno, bolj poglobljeno poročilo je na voljo v prilogi novice.
