V torek, 4. 5. 2021, smo na Mladinskem svetu Slovenije, preko spletnega okolja ZOOM, organizirai okrogla miza o duševnem zdravju mladih na kateri so sodelovali Matej Vinko – vodja strokovne skupine za duševno zdravje NIJZ, Jerneja Munc – psihosocialna svetovalka na javnem zavodu Mladi zmaji, Urša Leban – študentka psihologije in predstavnica Mladinskega sveta Slovenije ter mag. Miran Možina – psihoterapevt, psihiater in direktor Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani.
Gostje so poudarili, da je preventiva na področju duševnega zdravja, še posebej mladih, ključnega pomena. V Sloveniji se že na splošno v duševno zdravje vlaga bistveno premalo, preventiva pa je skoraj povsem prepuščena predvsem prostovoljstvu. Vodja strokovne skupine za duševno zdravje NIJZ Matej Vinko je ob orisu stanja na področju duševnega zdravja mladih izpostavil, da je stisk več kot v obdobju pred epidemijo, a se o njih tudi več govori. Da so se v zadnjem letu stiske ne le povečale, ampak tudi spremenile, je ugotavljala mobilna psihosocialna svetovalka pri Mladih zmajih Jerneja Munc. “Veliko več je težav v odnosih, predvsem doma in z vrstniki, iz vsega tega izhaja osamljenost, padec motivacije, anksioznost, depresija, panični napadi, samopoškodbena vedenja, zasvojenosti in samomorilnost,” . V večjih stiskah so se znašli tisti mladi, ki so bili v tem letu na prehodu iz osnovne v srednjo šolo ali iz srednje šole na fakultete ter tisti s slabšim socialnim statusom.
Po oceni podiplomske študentke psihologije Urše Leban trenutna situacija kaže, da se v preteklosti ni vlagalo v sistem ter se zato zelo vidne posledice kažejo danes. Psihiater in psihoterapevt Miran Možina je bil ob tem kritičen do neustrezne razporeditve denarja na področju duševnega zdravja, ker se po njegovih besedah največ denarja namenja zdravstvenim ustanovam za zdravljenje duševnih stanj, bistveno premalo je namenjenega preventivi in je zato ogromno preventivnega dela opravljenega prostovoljno. To piramido financiranja je po prepričanju Možine treba obrniti. Za obrat piramide oz. da bi bila preventiva na prvem mestu, se je zavzela tudi svetovalna delavka na ilirskobistriški osnovni šoli Darinka Dekleva. Kot je dejala, se v šolah srečujejo z zelo različnimi situacijami in bi tudi sami potrebovali več znanja na področju duševnega zdravja. Tudi po mnenju strokovne sodelavke Centra za poklicno usposabljanje Simone Knavs bi učitelji morali veliko bolje razumeti, kaj je preventiva, kaj je duševno zdravje, predvsem pa se zavedati, da lahko njihovo vedenje in strokovno delo v razredu vplivata na mladega. Tako Dekleva kot Munčeva sta opozorili, da je izobraževanje učiteljskega kadra na fakultetah neustrezno in jim ne da ustreznih znanj na tem področju.
Munčeva je izpostavila, da so sploh v letu koronakrize, ko je bilo še težje priti do strokovne pomoči za mlade v duševni stiski, kot dobra praksa nastale oblike medvrstniškega svetovanja, kar je možno precej hitro vzpostavit. Čeprav to ni enako kot terapevtsko ali svetovalno delo, je v trenutku, ko mlada oseba potrebuje stik, razbremenitev, možno in se po njenih izkušnjah tudi obnese. Sogovorniki so opozorili na to, kako počasi se v državi dogajajo spremembe na področju duševnega zdravja. Od sprejema zakona o duševnem zdravju do nacionalnega programa o duševnem zdravju je minilo devet let. Področje sega na tri resorje, zdravstvenega, socialnega in šolskega, med katerimi pa zevajo globoki prepadi in do uskladitev pride zelo težko. Kot primer je potrebno izpostaviti tudi dolgoletna prizadevanja za celostno zakonsko ureditev psihoterapije v Sloveniji, a za zdaj še brez rezultata. Matej Vinko z NIJZ je ob tem dejal, da od države vsi upravičeno pričakujejo ukrepanje.
V opisanih razmerah tako največ doseže povezovanje in mreženje med različnimi organizacijami, je ocenila Nina Rogelj Peloza, podpredsednica MSS. “Povezovanje je ključno. Ne smemo upati, da nas bo država spodbujala, ves čas jo moramo prehitevati,” je ob koncu pozval Možina.
Povzamemo lahko, da nujno potrebujemo sistemske spremembe, ki bodo pomoč na področju duševnega zdravja zakonsko uredile, da bo ta kvalitetna in hitro dostopna. Mladinski sektor se mora še naprej povezovati med seboj in s stroko ter od odločevalcev zahtevati, da se spremembe začno dogajati danes, saj so te nujne, da ne bomo čez leta res govorili o izgubljeni generaciji.
Sprejemam piškotke