Mladinski svet Slovenije (MSS) je v letu 2017 že osmič zapored razpisal natečaj MSS nagrada za najboljše diplomsko oz. magistrsko delo s področja mladih v letu 2016. Organizatorji natečaja so dobitnici nagrade MSS za leto 2016 razglasili na zaključni prireditvi, ki je potekala v ponedeljek, 3. aprila 2017 ob 16. uri v veliki dvorani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Nagrajenki Pika Potočnik (Domžale) in Jasmina Hauptman (Destrnik) sta se v svojih delih lotili aktualnih tem v sodobni družbi, ali kot pravita sami, raziskali nekaj, na čemer je potrebno graditi v prihodnosti. Nagrade sta podelila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič in predsednik MSS Tin Kampl.
Pika Potočnik (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo) je prejela nagrado MSS je v kategoriji diplomskih del po bolonjskem programu za diplomsko delo z naslovom Doživljanje družbenega položaja in naučena nemoč med mladimi v sodobni družbi, ki ga je zaključila pod mentorstvom doc. dr. Nine Mešl.
Delo govori o ranljivosti mladih v današnji družbi, spreminjanju življenjskih potekov in vrednot, značilnostih zaposlovanja in osamosvajanja mladih ter naučeni nemoči med mladimi. V vsebini omenja, da so mladi v današnji družbi v neugodnem položaju – ta položaj zaostrujejo politika zaposlovanja, proces izobraževanja in mnogi drugi dejavniki, ki pri mladih povečujejo stiske, občutke nemoči in strah glede prihodnosti. Z mnogimi zavrnitvami in neuspehi, ki jih ob tem doživljajo, se povečuje možnost za razvoj naučene nemoči, ki stisko in nezaupanje vase le še poglablja. V prvem delu diplomske naloge je opisala značilnosti položaja, v katerem se mladi nahajajo, kakšne so nove zahteve v obdobju prehoda iz mladostništva v odraslost ter na kakšen način se vrednote mladih spreminjajo. Nadaljevala je z opredelitvijo naučene nemoči in posledicami, ki jih ta lahko pusti na posamezniku. Nato se je posvetila konceptu odpornosti, na koncu pa opisala vlogo socialnega dela pri preprečevanju naučene nemoči med mladimi. V zaključku je predstavila ugotovitve kvalitativne raziskave, s katero je želela pridobiti podatke o tem, kako mladi razumejo pojem naučene nemoči, kje so njeni izvori ter kako doživljajo svoj položaj v družbi; hkrati pa je raziskala tudi, katere dejavnike vidijo kot varovalne oziroma kot dejavnike tveganja ter na kakšen način povezujejo pojavnost naučene nemoči z družinskimi vzorci, socialno-ekonomskim statusom, stopnjo izobrazbe in spolom.
V kategoriji magistrskih del po bolonjskem programu in diplomskih del po starem programu je bilo za najboljše razglašeno magistrsko delo Jasmine Hauptman (Univerza v Ljubljani – Fakulteta za družbene vede) z naslovom Igre lakote v krasnem novem svetu – Mladi kot subjekt radikalnih družbenih sprememb, pod mentorstvom red. prof. dr. Petra Stankovića.
Magistrsko delo opredeli pojme psihosocialnega konteksta odraščanja, adolescence, avtonomije, identitete ter problematizira spremembe načinov odraščanja in družbo tveganja, ki uokvirja mlade ter mladost kot tako (globalizacija, šolstvo in spremembe na trgu dela, demografski trendi, mediji …). Jasmina je v delu predstavila pregled zgodovine gibanj mladih, kjer je posebej izpostavila uporniška 60-ta leta »globalnih« študentskih uporov, jugoslovansko in slovensko mladino ter njihovo družbeno in politično organiziranost skozi čas. Govori tudi o aktualni družbenopolitični krizi in družbenih spremembah ter raziskuje angažiranost slovenske mladine pri vstajniški in protestni aktivnosti. S pomočjo empirične raziskave je poskušala ustvariti sliko mnenja slovenskih mladih o tem, ali sami sebe vidijo kot nosilce bodočih družbenih sprememb.
Strokovna ocenjevalna komisija, ki je ocenjevala prijavljena dela ni imela malo težav pri nezavidljivem delu in to ne zaradi obsežnosti zadanih ciljev vendar zaradi ogromno vsebinsko odlično prijavljenih del. Povedali so, da so s težavo izbrali samo dve nagrajeni deli, saj so bili ključni kriteriji za izbiro izzivi, s katerimi se MSS vsakodnevno ukvarja in jih rešuje. Skupno je bilo na natečaj prijavljenih 53 del, kar je za pet del več kot leto prej.
Predsednik MSS Tin Kampl je v uvodnem nagovoru povedal, da smo mladi tista družbena skupina, ki se na poti osamosvajanja srečujemo s številnimi izzivi, ki jim trenutne aktualne politike niso kos. Zato se na MSS trudimo vplivati in oblikovati nove, ki bodo ustrezno urejale in odgovarjale na problematike mladih. Za slednje pa potrebujemo predvsem ustrezno strokovno podlago, katere del predstavljajo tudi diplomska in magistrska dela, katerim smo priča v okviru natečaja.
Sprejemam piškotke