V začetku oktobra je na Malti potekala 10. ministrska konferenca Sveta Evrope o mladini z naslovom “Youth Revives Democracy – Youth Policy for Democratic Participation”. Dogodek je združil ministre, direktorje uradov za mladino ter predstavnike mladinskih organizacij iz 46 držav članic Sveta Evrope.
Pred samo konferenco je potekal tudi mladinski dogodek (Youth Event), na katerem so se mladi iz vse Evrope poglobili v vprašanja participacije, odpornosti demokratičnih institucij in zaupanja mladih v demokratične procese. Udeleženci so imeli možnost razpravljati s številnimi visokimi predstavniki Sveta Evrope, med drugim:
Mladinski svet Slovenije je na konferenci zastopala podpredsednica MSS, Tanita Čamdžić, ki se je udeležila tako mladinskega dogodka kot tudi ministrske konference. Na dogodku je imela priložnost aktivno sodelovati v razpravah in predstaviti pogled slovenskih mladih na pomen demokratične participacije.
V svojem govoru je poudarila, da mladi niso nikoli premladi, da bi spremenili svet – še posebej, če dobijo priložnost soodločati pri oblikovanju politik, ki jih zadevajo. Opozorila je, da mehanizmi mladinskega soodločanja, kot je Svet Vlade RS za mladino, pogosto ostajajo le posvetovalne narave, zato je nujno njihovo nadgrajevanje in preizkušanje novih pristopov, kot je t. i. youth check, ki že v fazi priprave preverja učinke politik na mlade.
Tanita je na konferenci predstavila prizadevanja MSS za krepitev mladinske participacije in podporo izvajanju načela “Nothing about youth without youth” – nič o mladih brez mladih. Prav tako je izrazila podporo sprejetju Deklaracije »Youth for Democracy« in Resolucije o Referenčnem okviru mladinske perspektive, ki predstavljata pomemben korak naprej v priznavanju mladih kot ključnih partnerjev pri oblikovanju demokratičnih družb.
Svoje vtise s konference je zbrala tudi Tanita…
Prvi dan mladinskega dogodka, se je začel z uradnim odprtjem dogodka in nagovori visokih predstavnikov:
Udeležence je nagovoril tudi Matjaz Gruden, direktor za demokracijo pri Svetu Evrope, ki je poudaril pomen aktivne vloge mladih pri krepitvi demokratične kulture in varstvu človekovih pravic.
V nadaljevanju smo se mladi razdelili v tematske delovne skupine, kjer smo razpravljali o štirih ključnih področjih prihodnjega demokratičnega delovanja:
Te razprave smo oblikovale podlago za razvoj konkretnih predlogov mladih o prihodnosti demokratičnih procesov v Evropi.
Sama sem sodelovala v četrti delovni skupini, ki se je osredotočala na ustvarjanje skupne narative o demokraciji (Creating a shared narrative around democracy). V razpravi smo ugotavljali, da mladi pogosto dojemajo demokracijo kot nekaj, kar se uresničuje zgolj na institucionalni ravni ali preko formalnih mehanizmov.
V resnici pa mladi demokracijo živijo vsak dan – skozi izražanje svojih mnenj, sprejemanje odločitev in sodelovanje v svojih skupnostih. Pogosto teh dejanj ne prepoznajo kot del demokratičnega procesa. Narativ skupine je poudaril, da je treba okrepiti demokratično samozavest mladih in njihovo razumevanje, da sodelovanje v demokraciji ne pomeni zgolj udeležbe na volitvah ali v političnih institucijah, temveč vključuje tudi vsakodnevne interakcije, skupnostne odločitve in dejavno državljanstvo.
Drugi dan je bil namenjen pripravi predlogov za Novi demokratični pakt za Evropo. Mladisnki delegati smo sodelovali pri oblikovanju priporočil o tem, kako izboljšati učenje demokracije, zaščititi demokratične vrednote in spodbujati inovacije v demokratičnih procesih.
Imeli smo tudi priložnost svoje ideje neposredno predstaviti generalnemu sekretarju Sveta Evrope, Alainu Bersetu, ki je v nagovoru poudaril pomembnost vključevanja mladih v sodobne demokratične procese. V imenu skupine sem generalnemu sekretarju predstavila zgoraj predstavljen narativ.
V drugem dnevu mladinskega dogodka je potekal tudi navdihujoč »Coffee talk«, posvečen vlogi žensk v politiki in njihovim kariernim potem. Pogovor sta vodili:
Gostji sta z udeleženci delili svoji osebni karierni zgodbi ter razmišljali o izzivih, s katerimi se ženske srečujejo v političnem prostoru – od vprašanj enakosti in zastopanosti do uravnoteženja profesionalnega in zasebnega življenja.
Pogovor se je dotaknil tudi vprašanja, kako biti in ostati ženska v politiki: kako ohranjati pristnost, samozavest in integriteto v okolju, kjer so odločitve pogosto podvržene družbenim pričakovanjem in stereotipom. Obe govorki sta poudarili pomen medsebojne podpore med ženskami in vidnosti žensk v procesih odločanja.
