Prostovoljstvo je vitalen del mladinskega področja in se navezuje na številna druga področja, pomembna za mlade, predvsem na participacijo mladih in neformalno učenje (MSS, 2012)[1]. Prostovoljstvo mladih je torej eden ključnih stebrov aktivnega državljanstva in prispeva k večji socialni povezanosti, solidarnosti ter osebnemu in strokovnemu razvoju posameznikov ter družbenih skupin. Prostovoljstvo, kot družbeno koristna brezplačna aktivnost[2], omogoča mladim, da s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Mladi, ki sodelujejo v prostovoljskih dejavnostih, razvijajo pomembne veščine, kot so organizacijske in komunikacijske spretnosti, timsko delo, kritično razmišljanje ter občutek odgovornosti in sočutja. Takšna aktivnost spodbuja medsebojno solidarnost in krepi medgeneracijsko sodelovanje, saj prostovoljstvo omogoča mladim, da prispevajo k reševanju družbenih izzivov, kot so okoljske problematike in socialna izključenost. Prostovoljstvo mladih omogoča razvoj človeških zmožnosti in vseživljenjskega učenja, kar pozitivno vpliva na njihovo osebno in strokovno rast, obenem pa zagotavlja večjo družbeno povezanost.
V Sloveniji je po podatkih skupnega poročila o prostovoljstvu v Sloveniji v letu 2023, ko so državo med drugim prizadele zgodovinske poplave, delovalo 206.845 prostovoljcev (med njimi več kot polovica žensk), ki so skupaj opravili 8.072.127 ur prostovoljskega dela.[3] Analiza podatkov za leto 2023 je sicer pokazala, da je število prostovoljcev ter število opravljenih ur prostovoljskega dela nekoliko upadlo v primerjavi z letom prej, medtem ko je število oddanih poročil o prostovoljstvu naraslo, so povzeli na Slovenski Filantropiji. Krepitev prostovoljstva kot ključne vrednote v družbi je bistvenega pomena. Razvoj kakovostnih prostovoljskih programov za mlade, podprt z ustreznim financiranjem in mentorstvom, lahko prispeva k večji udeležbi. Raziskave[4] kažejo, da se približno 11 % mladih v Sloveniji pogosto ukvarja s prostovoljstvom, pri čemer jih večina to počne zaradi osebnih koristi, kot so pridobivanje referenc, novih izkušenj in znanj, manj pa zaradi altruističnih razlogov. Raziskave kažejo, da mladi prostovoljci izkazujejo višjo stopnjo zadovoljstva z življenjem, boljše socialne veščine in večjo odpornost na stres. Raziskava NIJZ (2021)[5] prinaša pomembne ugotovitve tudi o tem, da vključevanje v prostovoljske aktivnosti za posameznika predstavlja pozitiven vir pomoči in način spoprijemanja z duševno stisko.
Spodbujanje prostovoljstva med mladimi v kontekstu mladinskih organizacij je še posebej pomembno, saj te organizacije predstavljajo ključno okolje za razvoj aktivnega državljanstva (MSS, 2012). Spodbujanje učenja demokratičnih procesov pa je le eden od razlogov, zakaj je prostovoljsko delo mladih pomembno za mladinsko organiziranje in mladinski sektor. Mladinske organizacije so prostor, kjer mladi neposredno sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju različnih aktivnosti, kot so izobraževalni programi, kulturne in družabne prireditve, mednarodne izmenjave, ter politične in družbene kampanje. Prostovoljno sodelovanje v mladinskih organizacijah odpira aktualne družbene tematike, kot so podnebne spremembe, socialna pravičnost in človekove pravice, ter spodbuja soustvarjanje družbenih in političnih procesov med mladimi, kar pomeni aktivno državljanstvo. Mladi tako postanejo aktivni akterji v procesu oblikovanja politik, bodisi na lokalni bodisi na nacionalni ali celo mednarodni ravni. Mladinske organizacije so edinstveno učno polje za demokratične procese, kjer mladi preko konkretnih prostovoljskih nalog pridobivajo dragocene izkušnje za kasnejše življenje in kariero. Zaposlenost v mladinskih organizacijah je zelo nizka, večino dela opravijo prostovoljci, kar vključuje tako preprosta opravila kot tudi strokovno dejavnost na različnih področjih, kot so vzgoja in izobraževanje, organizacija dogodkov, politična participacija ali mednarodna dejavnost. Brez prostovoljskega udejstvovanja, torej tudi mladinskih organizacij ne bi bilo.
Prostovoljstvo ima še posebej pomembno vlogo pri mladih iz ranljivih skupin[6], saj deluje kot metoda opolnomočenja in jim omogoča aktivno participacijo v družbi. Mladi z manj priložnostmi so pogosto v vlogi prejemnikov pomoči, vendar jim prostovoljske aktivnosti omogočajo, da se preizkusijo v vlogi tistih, ki prispevajo k skupnosti. Mentorji pri delu s temi mladimi usmerjajo pozornost na njihove močne točke ter ustvarjajo priložnosti, kjer lahko izkoristijo svoje sposobnosti. Pomembno je zagotoviti dodatno podporo in sprotno ozaveščanje o pridobljenih kompetencah, saj lahko mladi iz ranljivih skupin potrebujejo več usmerjanja in spodbude, da razvijejo občutek lastne vrednosti in prispevka k družbi. Spodbujanje prostovoljstva med mladimi ne prispeva le k osebnemu in profesionalnemu razvoju posameznikov, temveč tudi k večji družbeni povezanosti in solidarnosti. Zato je ključno, da se prostovoljske izkušnje prepoznajo kot dragocene in enakovredne drugim oblikam delovnih izkušenj, kar bo mladim omogočilo lažji prehod na trg dela in hkrati okrepilo vrednost prostovoljstva v družbi.
Kljub številnim prednostim prostovoljskega dela se mladi pri vključevanju v prostovoljske aktivnosti soočajo z več sistemskimi izzivi. Nepriznavanje delovnih izkušenj, pridobljenih s prostovoljstvom, zmanjšuje motivacijo za vključevanje, saj mladi pogosto ne vidijo neposrednih koristi za svojo karierno pot. Prav tako prostovoljske organizacije pogosto nimajo zadostnih sredstev za zagotavljanje kakovostnega mentorstva in razvoja prostovoljcev, kar lahko vodi v manjšo kakovost programov in nižjo stopnjo zadovoljstva prostovoljcev.
Za krepitev prostovoljstva med mladimi je ključnega pomena vzpostavitev ustreznega sistema za beleženje in priznanje kompetenc, pridobljenih s prostovoljskim delom, ter okrepitev promocije prostovoljstva kot družbene vrednote. Za ta namen je ključno vzpostaviti in podpreti ukrepe, kot so uvedba statusa prostovoljca v srednjih šolah in na fakultetah, spodbujanje prostovoljskih aktivnosti v izobraževalnem sistemu ter razvoj kakovostnih prostovoljskih programov in mentorstva. Pomembno je tudi zagotoviti ustrezno financiranje teh programov, kar bo omogočilo večjo udeležbo mladih prostovoljcev in povečalo kakovost prostovoljskih izkušenj. Ukrepi vključujejo tudi spodbude za delodajalce, ki priznavajo prostovoljske izkušnje kot pomembno dodano vrednost pri zaposlovanju, kar omogoči mladim lažji prehod na trg dela. Ključni ukrepi so torej usmerjeni v spodbujanje in podporo mentorstvu ter koordinaciji prostovoljcev v mladinskih organizacijah, kar je klljučno za zagotavljanje kakovostnega prostovoljstva.
V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni ključni vidiki razvoja prostovoljstva mladih:
Mladi v prostovoljstvu pridobijo številne mehke in tehnične veščine, kot so timsko delo, vodenje, organizacijske sposobnosti, komunikacija, reševanje problemov in medkulturno razumevanje. Sistematično beleženje teh kompetenc omogoča njihovo boljše vrednotenje pri iskanju zaposlitve ali vključevanju v druge izobraževalne programe. Delodajalci vedno bolj cenijo neformalno pridobljene izkušnje, saj kažejo na proaktivnost, prilagodljivost in sposobnost dela v različnih okoljih. Beleženje kompetenc, pridobljenih z neformalnim izobraževanjem in prostovoljstvom, je ključno za boljšo prepoznavnost in vrednotenje izkušenj mladih. To je še posebej pomembno v kontekstu zaposlovanja, nadaljnjega izobraževanja ter osebnega razvoja. Za izboljšanje prepoznavnosti teh kompetenc je nujna sistemska ureditev njihovega beleženja, na primer skozi nadgradnjo že obstoječih (npr. e-nefiks) ali vzpostavitev nove, enotne digitalne knjižnice veščin, nacionalne in mednarodne certifikate (npr. Europass) ali formalno vključitev v obstoječe izobraževalne sisteme (OIV, KATIS). Ta orodja bodo omogočala boljšo prepoznavnost prostovoljskih izkušenj in zmanjšala ovire pri priznavanju teh kompetenc v zaposlitvenem procesu. Poleg tega je treba vzpostaviti partnerstva z delodajalci in izobraževalnimi institucijami, da bi zagotovili večjo vrednost prostovoljskih izkušenj pri zaposlovanju in nadaljnjem izobraževanju.
Prostovoljstvo pomembno prispeva k razvoju družbene odgovornosti, solidarnosti in aktivnega državljanstva. Vendar pa raziskave kažejo, da mladi v prostovoljstvu pogosto ne vidijo dolgoročnih koristi, zato je potrebno okrepiti promocijo prostovoljstva kot družbene vrednote in zagotoviti boljše sistemske spodbude za mlade prostovoljce. Eden ključnih vidikov krepitve prostovoljstva kot družbene vrednote je uvedba statusa prostovoljca v srednjih šolah in na fakultetah, kar bi mladim omogočilo dodatne spodbude in olajšalo njihov dostop do prostovoljskih priložnosti. Pomembno je tudi izboljšanje prepoznavnosti prostovoljstva v medijih in družbenih omrežjih ter zagotavljanje spodbud za delodajalce, ki priznavajo prostovoljske izkušnje kot del zaposlitvenega procesa.
Za večjo vključenost mladih v prostovoljstvo je ključno zagotoviti kakovostne in strukturirane prostovoljske programe, ki bodo mladim omogočali dolgoročno sodelovanje in razvoj kompetenc. Eden od ključnih izzivov na tem področju je pomanjkanje ustreznih mentorjev in koordinatorjev prostovoljskih programov, kar lahko negativno vpliva na kakovost prostovoljskih izkušenj in zadovoljstvo mladih prostovoljcev. Zato je pomembno zagotoviti financiranje mentorjev prostovoljcev in krepitev podpornih struktur prostovoljskim organizacijam. Razvoj in nadgradnja programov za usposabljanje mentorjev in koordinatorjev prostovoljcev ter sistematična supervizija njihovega dela lahko bistveno prispevata k izboljšanju kakovosti prostovoljskih programov. Kakovostni prostovoljski programi ne prispevajo le k boljšim izkušnjam prostovoljcev, temveč tudi k večji stabilnosti in profesionalizaciji prostovoljskih organizacij, ki so ključne za trajnostni razvoj prostovoljstva v Sloveniji.
Sprejemam piškotke