19. julija smo, v luči razprav o proračunu vlade, na le-to ponovno naslovili poziv z naslovom “Še je čas, da prepoznate pomen stanovanjske politike”, v katerem smo skupaj s Študentsko in Dijaško organizacijo Slovenije ter z uradno podporo Zveze društev upokojencev ponovno apelirali na vlado, da se loti področja stanovanjske problematike. V odgovor smo, podobno kot že januarja letos, prejeli informacijo, da so naše sporočilo odstopili Ministrstvu za okolje in prostor, kot smo sicer tudi poročali na tiskovni konferenci ob Mednarodnem dnevu mladih.
Tokrat tudi objavljamo celotno besedilo poziva:
Poziv Vladi RS: Še je čas, da prepoznate pomen stanovanjske politike
Spoštovani predsednik vlade g. Marjan Šarec, spoštovane ministrice in ministri,
ponovno Vam pišemo v imenu organizacij, ki združujejo in zastopajo mlade v Sloveniji, in tudi tokrat glede stanovanjske problematike, ki ostaja nespremenjena. Že v januarju smo vas pozvali, da med prioritete vlade uvrstite stanovanjsko politiko. Odziv na naš poziv je bil zgolj sestanek na Ministrstvu za okolje in prostor, na katerem smo se »seznanili« z delom ministrstva, ki smo ga že poznali. MOP ne pokriva vseh področij, potreben je medresorski pristop, prav tako je proračun v domeni celotne Vlade RS (in seveda DZ RS). Zato ponovno pozivamo, da se stanovanjska politika prepozna kot prioritetno področje, problematika pa tokrat primerno naslovi že v postopku priprave proračuna za prihodnji leti. Vaš cenjeni odgovor pričakujemo do petka, 9. avgusta 2019.
Naj ponovimo, da je potrebno:
Naj vas tudi spomnimo na obljube iz koalicijske pogodbe, v kateri ste zapisali:
Na tem mestu ne bomo podrobneje razpravljali, kako nemogoč je položaj mladih, ki si z lastnim delom ne morejo privoščiti niti najema majhnih stanovanj; mladih, ki se posledično ne morejo osamosvojiti in ustvariti družine; študentov, ki mesece čakajo na vselitev v študentski dom (in je ne
dočakajo) itd. Če teh težav ne opazite ali jih ne dojemate kot težave, pa Vam lahko vse okoliščine seveda pojasnimo na srečanju.
Čeprav menimo, da ni težava v tem, da stanovanjska problematika (mladih) ne bi bila prepoznana ali, da ne bi obstajalo (strokovno in javno) strinjanje, da so potrebne večje spremembe in državna intervencija. Težava je predvsem pomanjkanje politične volje, prav zaradi tega se obračamo na vas kot najvišjega predstavnika izvršne oblasti.
Gre za problematično stanje, ki je posledica večletnega ignoriranja težav, napačnih odločitev ter pomanjkanja strategij, sredstev in javnih politik. Zavedamo se, da teh težav ni ustvarila trenutna vlada, vendar je njena odgovornost, da jih začne uspešno in sistematično reševati. Rešitve ne bodo hitre, predvsem pa bodo občutneje vplivale šele na prihodnje generacije. Prav zato pa je potrebna toliko večja odločnost. Pričakujemo, da bo tudi proračun vlade za naslednji dve leti odražal veliko spremembo v dojemanju pomena stanovanjske oskrbe.
V upanju na razumevanje, spremembe (skladno z našimi izraženimi pričakovanji) oz. srečanje Vas lepo pozdravljamo,
Anja Fortuna, l.r., predsednica Mladinskega sveta Slovenije
Klemen Peran, l.r., predsednik Študentske organizacije Slovenije
Lucija Karnelutti, l.r., predsednica Dijaške organizacije Slovenije
s podporo
Janez Sušnik, l.r., Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije
Tudi to leto Urad RS za mladino v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije organizira Nacionalni posvet mladinskega sektorja, ki bo potekal v sredo, 20. novembra 2019, v Ljubljani. Posvet bo ponovno osredotočen na odpiranje in reševanje vprašanj, povezanih s kakovostjo v mladinskem delu, a na nekoliko drugačen način.
O razvoju in kakovosti mladinskega dela se v zadnjem času zelo intenzivno razpravlja na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Kljub številnim razpravam o kakovosti mladinskega dela in sprejetih
dokumentih ter zaključkih se še vedno odpirajo številna vprašanja povezana s spremljanjem in zagotavljanjem kakovosti v mladinskem delu.
Ker se zavedamo, da je v sektorju ogromno znanja, smo se odločili, da letos vi kreirate vsebino posveta. Z namenom čim večjega vključevanja organizacij vas vabimo k sodelovanju pri
sooblikovanju vsebine po metodi odprtega prostora. Odprti prostor je učinkovita, participativna metoda za vodenje srečanj velike skupine ljudi, ki naslavljajo skupen izziv. Na kakšen način želite izpeljati delavnico, je prepuščeno vam. Okvirni čas za izvedbo delavnice je 90 minut.
Izmed prispelih vlog bomo organizatorji izbrali ustrezne predloge. Pri tem si kot organizatorji pridržujemo pravico, da predloge smiselno prilagodimo tematiki posveta skupaj z vami ali pa ne izberemo nobene od prispelih vlog. Prijave zbiramo preko spletnega obrazca najkasneje do 21. septembra 2019.
Več informacij na info@mss.si.
OKVIR ZA DELAVNICE NA TEMO KAKOVOSTI V MLADINSKEM DELU
Na prvi dan predsedovanja Finske Svetu EU se je začela druga Evropska mladinska konferenca znotraj sedmega cikla mladinskega dialoga. Na tridnevni konferenci, ki je potekala med 1. in 3. julijem 2019, smo mladi in predstavniki uradov za mlade iz celotne Evropske unije razpravljali o kakovostnem mladinskem delu. Tema je podcilj osmega cilja mladinskih ciljev – kakovostno učenje.
O mladinskem delu se je razpravljalo preko petih različnih tem in skupaj več kot desetih podtem:
Na podlagi tem smo obiskali različne finske organizacije, ki na zanimive načine izvajajo mladinsko delo. Kot primer lahko navedemo obisk finskih skavtov, mladinskega centra, organizacije, ki mlade uči o digitalnih orodjih ter druge mladinske organizacije in organizacije za mlade. Predstavljeni so bili primeri dobrih praks v mladinskem delu, s strani partnerstva med Svetom Evrope in Evropsko komisijo pa raziskava o načinih izobraževanja mladinskih delavcev v različnih evropskih državah.
Na zaključnem panelu so sodelovali Tibor Navracsics, komisar za izobraževanje, kulturo, mladino in šport, Antje Rothemund, vodja oddelka za mlade znotraj Sveta Evrope, Annika Saarikko, finska ministrica za znanost in kulturo ter Carina Autengruber, predsednica Evropskega mladinskega foruma. Slovensko delegacijo so sestavljali Anja Fortuna in Tilen Lah iz MSS, Maja Moškerc iz Mreže Mama ter Anton Simonič iz Urada RS za mladino.
Rezultati konfrence so podlaga za pripravo dokumenta o kakovostnem mladinskem delu, ki naj bi jo sprejel svet EU za izobraževanje, kulturo, mladino in šport na novemberski seji.
Naslednja in zadnja konferenca v tem ciklu bo potekala marca 2020 v Zagrebu, saj predsedovanje Svetu EU, januarja 2020 prevzame Hrvaška. Z drugo polovico leta 2020 pa se začne 8 cikel mladinskega dialoga, del predsedujočega tria, skupaj z Nemčijo in Portugalsko, je prav Slovenija.
Dialog je namenjen načrtovanju, posvetovanju in spremljanju prednostnih nalog evropskega sodelovanja na področju mladih. Mladinski dialog je nadgradnja procesa strukturiranega dialoga, ki je bil prenovljen z novo strategijo za EU za mlade 2019-2027.
Danes smo se v Lendavi srečali s predstavniki Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in predstavniki Pomursko madžarskega mladinskega društva. Na Mladinskem svetu Slovenije tako zasledujemo cilje sodelovanja z mladinskimi strukturami manjšinskih narodnih skupnosti. V preteklosti smo z nekaterimi organizacijami že navezali stik in prepoznali interes za sodelovanje, saj jih želimo preko raznih aktivnosti, ki jih bomo identificirali kot najustreznejše, vključiti v delo MSS. Obisk ocenjujemo kot zelo uspešen in produktiven, saj je pogovor tekel o možnostih medsebojnega sodelovanja. Naš cilj je nuditi podporno okolje mladinskim organizacijam na tem območju z željo po zvišanju aktivnega državljanstva ter vsesplošne participacije in mladinskega organiziranja.
V petek, 28. junija 2019, je v Kulturnem centru Semič potekal prvi regijski dogodek projekta Rastimo skupaj v letošnjem letu. Na dogodku je več kot štirideset mladih in odločevalcev iz jugovzhodne Slovenije razpravljalo o informiranju mladih na lokalni in regijski ravni ter o vključevanju mladih v procese odločanja oz. e-participaciji mladih.
V prvem delu dogodka so udeležence dogodka nagovorili: predsednica MSS Anja Fortuna, direktor URSM Tin Kampl, ter županja Semiča Polona Kambič. Županja Semiča, Polona Kambič, je v pozdravnem nagovoru izpostavila pomembnost sodelovanja mladih in odločevalcev v občini ter izrazila zadovoljstvo z aktivnostjo mladih v Semiču in novoustanovljenim odborom za mlade. Županja Semiča je na dogodku poudarila, da je pred njimi oblikovanje strategije za mlade, ki jo morajo pisati mladi, ter vzpostavitev učinkovitih komunikacijskih kanalov za mlade.
Barbara Zagorc, sodelavka za mladinske dejavnosti na javnem zavodu KŠTM Sevnica, je predstavila primer dobre prakse vključevanja mladih v procese odločanja v občini Sevnica ter delovanje odločevalskih organov in mladinskih organizacij v občini Sevnica. Občinam in mladim, ki so v postopku oblikovanja strategije za mlade, je predstavila proces oblikovanja strategije za mlade ter jim ponudila koristne nasvete za učinkovito vključevanje mladih v pripravo strategije za mlade. Poudarila je, da so učinkovitejši osebni pristopi odločevalcev do mladih ter, da se mlade spodbudi k aktivnosti in sodelovanju z neformalnimi srečanji.
Maja Mojškerc, sodelavka uredništva mlad.si, je predstavila portal mlad.si kot primer dobre prakse informiranja mladih in pozvala mlade ter odločevalce k spremljanju portala in deljenju informacij. S področjem informiranja mladih je nadaljevala Ana Pisar Čivčić, magistrica tržnega komuniciranja, ki je predstavila prispevek: Se slišimo? Komuniciranje občine z mladimi in mladih z občino. Ana Pisar Čivčić je poudarila, da se morajo občine in mladi razumeti pri prenosu sporočila ter prilagoditi ton in sporočilo prejemniku sporočila. Institucijam in mladim je predlagala vzpostavitev komunikacijske strategije ter pridobivanje povratnih informacij s strani uporabnikov oziroma mladih, ki lahko vodijo v izboljšanje komunikacije.
V drugem delu dogodka je sledila delavnica in predstavitev rezultatov delavnice županjam in županom iz regije na okrogli mizi. Na delavnici se je vsaka skupina osredotočila na določeno tematiko povezano z informiranjem in vključevanjem mladih v procese določanja. Županja Občine Semič, Polona Kambič, župan Občine Metlika, Darko Zevnik, in župan Občine Šentjernej, Radko Luzar, so v sklopu okrogle mize prisluhnili mladim, ki so sporočili svoje ideje in pobude za vključevanje in informiranje mladih.
Prva skupina je predstavila razloge zakaj je pomembno, da občina spodbuja mlade, k aktivni participaciji ter ukrepe za povečanje participacije mladih. Izpostavili so, da mladi dobijo z vključevanjem v procese odločanja občutek veljavnosti, spoznavajo delovanje občinskih organov in strukturo lokalnih politik ter krepijo svoje kompetence. Občina pridobi od mladih kreativne ideje, ki jih lahko uveljavijo pri oblikovanju lokalnih politik. Predlagajo, da občine namenijo več prostora za mlade ter k mladim pristopijo z bolj osebnim oziroma neformalnim pristopom, ki jih bližje mladim. Za povečanje participacije mladih je potrebno izboljšati komunikacijo med mladimi in občino ter spodbuditi izmenjavo znanj in idej med mladimi in občino.
V drugi skupini so razpravljali o načinih vključevanja mladih v procese odločanja. Mladi so odločevalcem predlagali, da bi morali izvesti več projektov na lokalni ravni v okviru mladinskega dialoga, participativnega proračuna itd. Poudarili so, da je bi bilo potrebno okrepiti nagovarjanje mladih že v višjih razredih osnovne šole in jim predstaviti delovanje mladinskih organizacij, saj formalni sistem posveti premalo pozornosti prestavitvi delovanja mladinskih organizacij in spodbujanju mladih k vključitvi v procese odločanja. Veliko vlogo pri spodbujanju mladih za vključitev v procese odločanja imajo tudi straši, zato bi bilo potrebno vzpostaviti uspešno komunikacijo s starši ter jim predstaviti prednosti in možnosti participacije mladih v procesih odločanja. Mladi, ki so aktivni v organizacijah, pa si želijo več povezovanja med organizacijami in vzdrževanja stikov z mladimi, ki so bili v preteklosti aktivni. Za vključitev mladih in naslavljanje potreb mladih bi morali tudi bolj pogosto analizirati njihovo stanje in želje mladih.
Tretja skupina je med ovire, ki zmanjšujejo participacijo mladih navedla pomanjkanje komunikacije med mladimi in občino, občutek nezmožnosti vplivanja na odločanje, geografsko razpršenost mladih, nepoznavanje možnosti za vključevanje v procese odločanja ter predsodek, da so mladi nezainteresirani za participacijo. Predlagali so, da je potrebno izboljšati komunikacijo med mladimi in odločevalci ter mladim predstaviti možnosti vključevanja v procese odločanja in delovanja občinskih organov.
Četrta skupina je zbrala skupne predloge za izboljšanje informiranja mladih o možnostih vključevanja v procese odločanja. Občinske spletne strani bi morale biti prilagojene mladim npr. z zavihki za mlade, vsebina in ton komunikacije bi morala biti prilagojena mladim. Pričakujejo več osebnega in neformalnega kontakta odločevalcev z mladimi ter profesionalizacijo nevladnega sektorja. Pomembno vlogo pri spodbujanju mladih k aktivnosti v lokalnih mladinskih politikah imajo vrstniki in vzorniki, ki so tudi vir informacij o možnostih za participacijo med mladimi. Mladi si želijo tudi lokalnih glasil za mlade, ki bi ponujali relevantne informacije, mladih pa bi prispevali vsebino za glasila. Predlagajo tudi več dogodkov za mlade na lokalni ali regionalni ravni in informiranje mladih o možnostih za vključevanje na teh dogodkih.
Mladi so predlagali tudi ustanovitev mladinskih svetov lokalnih skupnosti, ki bi spodbudili participacijo; predlagajo ustanovitev MSLS-jev med občinami, ker imajo predvsem manjše občine premalo mladinskih organizacij za ustanovitev MSLS-ja. Za območje Bele krajine predlagajo ustanovitev Belokranjskega mladinskega sveta, razmišljali so tudi o oblikovanju skupne oziroma Belokranjske strategije za mlade.
Bazen trenerjev MSS je avtonomna struktura Mladinskega sveta Slovenije, ki združuje trenerje z znanji in izkušnjami s področja mladinskega dela, mladinskih politik in neformalnega izobraževanja. Člani Bazena trenerjev MSS skrbijo za razvoj in izvajanje izobraževanj, delavnic in usposabljanj v okviru MSS ali organizacij članic MSS, pripravljajo publikacije in dokumente ter vodijo ali fasilitirajo aktivnosti kot so dogodki, konference in posveti.
Na Mladinskem svetu Slovenije si prizadevamo, da vsakoletno obnovimo in razširimo članstvo Bazena trenerjev MSS, zato vabimo, da se na poziv za priključitev v članstvo odzovejo vsi zainteresirani mladinski trenerji. Namen tega poziva je:
Mladinski trenerji delujejo v polju neformalnega izobraževanja in imajo v mladinskih organizacijah ter širše pomembno vlogo posrednika ključnih znanj in kompetenc za večanje avtonomije ter boljši položaj mladih v družbi. Teme oz. vsebinska področja, znotraj katerih delujejo trenerji Bazena MSS so:
Trener v Bazenu MSS ima naslednje lastnosti in sposobnosti:
Od trenerjev v Bazenu MSS se pričakuje, da dosledno spoštujejo in upoštevajo naslednje dolžnosti:
Mladinski svet Slovenije za člane bazena trenerjev MSS zagotavlja naslednje pogoje:
Višina plačil za izvedene aktivnosti:
Mladinski svet Slovenije trenerju MSS poleg plačila izvedene aktivnosti finančno pokrije tudi pripravljalni sestanek in poročanje. Višina izplačila je v sorazmerju z aktivnostjo, ki jo trener izvede. V primeru večdnevne aktivnosti, je trener upravičen do plačila pripravljalnega sestanka in poročanja v višini enega trenerskega dne za oboje skupaj. Prav tako se trenerju povrnejo potni stroški za prevoz na kraj izvajanja aktivnosti z njegovega stalnega prebivališča v višini 0,25 EUR/km bruto. Potni stroški za udeležbo na pripravljalnem sestanku so všteti v osnovno plačilno postavko.
V primeru večdnevnih aktivnosti so za trenerja zagotovljena nastanitev in prehrana s strani MSS.
Pogoj za članstvo v Bazenu trenerjev MSS je veljaven status, ki za posamezniku komisijsko podeli oz. odvzame Mladinski svet Slovenije. Postopek se predvidoma izvaja enkrat letno. Odločitev o statusu predlaga komisija, sprejme jo Kolegij MSS.
Kandidat za trenerja MSS je posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
Vabljeni k prijavi vsi, ki smatrate, da ustrezate ustrezate profilu trenerja MSS in izpolnjujete pogoje za pridobitev statusa. Prijavite se preko elektronske prijavnice v roku 7 dni ob objave razpisa oz. najkasneje do 8. julija 2019. S klikom na »POŠLJI« na koncu spletne prijavnice, je vaša prijava uspešna (dodatnih potrditvenih sporočil ne boste prejeli). Prijavnice bo Komisija MSS pregledala do 18. julija 2019. Po pregledu prijavnic boste najkasneje dne 19. julija 2019 povabljeni na osebni razgovor vsi tisti, ki boste po presoji komisije MSS primerni kandidati za pridobitev statusa trenerja MSS. Osebni razgovori bodo potekali po dogovoru na sedežu MSS (Dunajska 5, Ljubljana).
Za nejasnosti in dodatne informacije: petra.miklauzic@mss.si ali 01 425 60 55.
Razpisna dokumentacija – MSS-037-19-Poziv za priključitev v članstvo Bazena trenerjev MSS
Med 16. in 18. junijem sta Mladinski svet Srbije in OSCE misija v Srbiji organizirala dogodek za mladinske svete zahodnega balkana na katerega je bil povabljen tudi MSS. Tema dogodka je bila povečanje politične participacije med mladimi.
Prisotni so bili predstavniki mladinskih svetov iz Hrvaške, Albanije, Severne Makedonije in seveda Srbije. Prav tako pa so bili prisotni tudi predstavniki vseh OSCE misij zahodnega balkana, Regionalni urad za sodelovanje mladih (RYCO), OSCE Urad za demokratične institucije in človekove pravice, PeaceNexus Fundacija in Friedrih Ebert Fundacija.
Glavna tema pogovorov so bili načini, kako mlade prepričati, da se čimbolj aktivno vključujejo v politične aktivnosti.
Iz MSS smo predstavili, kako mi spodbujamo politično participacijo ter kakšna je vloga političnih podmladkov znotraj MSS, znotraj političnihb strank in znotraj splošnega mladinskega organiziranja.
MSS je edini mladinski svet med vsemi državami zahodnega balkana in Hrvaške, ki kot polnopravne člane vključuje politične podmladke.
Ker tudi drugi mladinski sveti želijo, da se mladi čimbolj vključujejo v politiko, so nas vzeli kor primer dobre prakse in tudi oni razmišljajo o istem modeu vključevanja.
Pogovarjali smo se o tem katere teme so tiste, ki mlade najbolj spodbudi, da se aktivirajo. In zanimivo je, da so slovenski mladi v tej skupini edini, katerim je pomembna tematika okoljske problematike.
Med 6. in 7. junijem 2019 je v Berlinu z mladimi iz celotne EU potekala konferenca o potrošniškem dialogu v povezavi s cilji trajnostnega razvoja. V sklopu konference so se oblikovale delovne skupine, katerih cilj je bil bolje oceniti potrebe in interese mladih potrošnikov, da bi zanje razvili ustrezne sistemske rešitve, prilagoditve in dejavnosti. Te temeljijo na izmenjavi najboljših praks, razpravi o prednostnih nalogah (npr. v zvezi s trajnostnim razvojem) potrošnji in digitalnih trgih ter izmenjavi mnenj o izobraževalnih metodologijah in orodjih.
V drugem delu konference je Komisija v prostorih nemškega pravosodnega ministrstva organizirala dogodek Dialog potrošnikov s predstavniki mladih na temo trajnostnega razvoja. Cilj dialoga je bil pojasniti državljanom EU, kaj EU počne za njih kot potrošnike ter prisluhniti njihovim stališčem. Na celotni konferenci sta aktivno sodelovala tudi predstavnika Mladinskega sveta Slovenije.
V torek, 11. junija 2019, je na Brdu potekala zaključna prireditev natečaja Prostovoljec leta, na kateri so bila podeljena priznanja in t.i. Naj nazivi izbranim prostovoljcem in prostovoljskim projektom. Natečaj je letos že sedemnajstič zapored izvedel Mladinski svet Slovenije (MSS), častni pokrovitelj natečaja pa je že vrsto let predsednik RS Borut Pahor, ki je tudi letos gostil zaključno prireditev ter izročil plaketo nosilcu Naj prostovoljskega projekta.
Na natečaj je letos prispelo 247 prijav, od tega 196 za posameznike in 51 za projekte. Podelili smo nazive Naj prostovoljec in Naj prostovoljka v treh starostnih skupinah, Naj prostovoljski projekt, Naj mladinska voditeljica in Naj mladinski projekt, poleg tega pa še dve priznanji za posebne dosežke. Poleg predsednika RS so pri podelitvi sodelovali tudi predsednica MSS Anja Fortuna, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, minister za javno upravo Rudi Medved, državna sekretarka z Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik ter predstavniki Mladinskega sveta Slovenije.
Ključno priznanje za kolektivno prostovoljsko delo je prejela Planinska zveza Slovenije, in sicer za projekt Planinstvo za invalide oz. osebe s posebnimi potrebami. Gre za pilotni projekt, ki je vzpostavil načine vključevanja oseb z različnimi posebnimi potrebami v planinstvo. Trajnostno naravnan projekt je vključeval 60 prostovoljcev, povezal številne organizacije ter poskrbel za izobraževanje kadrov in pripravo priročnikov za delo in s tem vzpostavil pogoje za nadaljnje delo. S svojo naravnanostjo in promocijo vključevanja in družbene odgovornosti je projekt prispeval tudi k odpravljanju stigme in predsodkov do ljudi s posebnimi potrebami.
Najmlajši (do 19 let) Naj prostovoljec je postal Ivan Praznik iz Ribnice na Pohorju, in sicer na predlog Dijaškega doma Antona Martina Slomška v Mariboru. Prostovoljca odlikuje vsestranska vključenost in pripravljenost na pomoč, pa naj bo to hišniku v dijaškem domu, vrstnikom, ki potrebujejo učno pomoč, ali pa pri organizaciji aktivnosti v šoli in dijaškem domu. Naj prostovoljka v skupini do 19 let je postala Mojca Muhič iz Novega mesta, in sicer na predlog Gimnazije Novo mesto. Gre za dijakinjo 3. letnika gimnazije, ki skoraj vsak dan namenja svoj čas prostovoljstvu za druge; za mlade gasilce, starostnike, osebe z motnjami v duševnem razvoju, pa tudi za sošolce, ki potrebujejo pomoč.
V starostni skupini 20 do 29 let je Naj prostovoljka postala Nina Milinković na predlog Društva prijateljev mladine Škofja Loka. Med njenimi ključnimi področji sta zdravje mladih in trajnostni razvoj, saj je posebej dejavna tudi pri ozaveščanju mladih o okoljskih problemih, kjer je bila aktivna tudi v okviru organizacije UNESCO. V isti starostni skupini je Naj prostovoljec postal Janez Novljan, in sicer na predlog Slovenske Karitas. Prostovoljec je aktiven na humanitarnem področju, predvsem pri delu s socialno ogroženimi otroki.
Med prostovoljkami v starosti 30 let ali več je bila za Naj naziv izbrana Ninna Kozorog na predlog Društva Humanitarček. Ninna Kozorog je že desetletje aktivna humanitarka, ki kljub naporni službi zdravnice zmore še veliko prostovoljskega dela. Vodi društvo za pomoč brezdomcem, kjer predstavlja gonilo njihovega dela, podaja ideje za večino projektov in v njih tudi aktivno sodeluje. Poleg stalnih projektov je v letu 2018 sodelovala tudi pri razvoju portala Dobrodelko, na katerem organizacije in posamezniki lahko objavijo podatke o svojih potrebah. V isti skupini je Naj prostovoljec postal Marko Ceglar na predlog Društva Kralji ulice. Prostovoljec je že 14 let aktiven pri društvu, kamor je prišel kot uporabnik in je kljub svojim težavam opravljal prostovoljsko delo, kar počne še danes. V okviru društva skrbi za številna redna opravila, s čimer pripomore k učinkovitemu delovanju, hkrati pa je odličen zgled številnim drugim znotraj društva.
Naziv Naj mladinska voditeljica je letos prejela Katja Zemljič na predlog Društva študentov psihologije Maribor. Prostovoljka je opravljala vodilno vlogo v več projektih s področja duševnega zdravja, predsodkov in diskriminacije, pri čemer je tudi koordinirala druge prostovoljce – izvajalce delavnic za mlade. Komisija natečaja Prostovoljec leta se je zanjo odločila tudi zaradi aktualnosti tematike »njenih« projektov in prispevek k destigmatizaciji duševnih motenj. Naj mladinski projekt je postal Košna u snežet v organizaciji Društva podeželske mladine Škofja Loka. Lani se je na mednarodni dan mladih zbralo 570 koscev in kosic vseh generacij, da bi ročno pokosili območje na smučarskega centra Cerkno, kar je med drugim pomenilo Guinessov rekord v številu udeležencev pri eni košnji. Gre za organizacijsko zelo zahteven in medijsko odmeven projekt, ki promovira ohranjanje podeželske tradicije in običajev.
Podeljeni sta bili tudi dve priznanji za posebne dosežke. Prvo je šlo Aniki Popič, in sicer na predlog Društva Vztrajaj. Anika Popič je na Koroškem že dobro poznana kot dolgoletna humanitarka; samo zadnjih 9 let za Društvo Vztrajaj koordinira projekte na Koroškem, ki zajemajo predvsem pomoč bolnim ljudem in ljudem v različnih stiskah; pogosto so to otroci. Svojo moč črpa iz svoje žalostne otroške zgodbe, zaradi česar se trudi, da bi drugi otroci imeli čim lepše otroštvo. Drugo priznanje za posebne dosežke pa sta prejela Pevski zbor OŠ Nove Jarše Rock mulčki in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Gre za koncert (oz. serijo koncertov, ki so se začeli v 2015) Otroci za otroke – pripravili so ga osnovnošolci, ki pojejo v pevskem zboru Rock mulčki, ker so želeli narediti nekaj za svoje vrstnike v stiski. Ključni dogodek se je odvil v juniju 2018 pod naslovom Dan za rock, kjer so Rock mulčki »gostili« znane glasbenike in skupaj zbrali 35.000 evrov za otroke iz revnejših družin.
Fotografije s prireditve so dostopne v albumu na naši Facebook strani.
Nagrade za izbrane prostovoljce in projekte v natečaju so prispevali:
Z januarjem 2019 je predsedovanje Svetu EU prevzel nov trio držav. Predsedujoči trio sestavljajo Romunija, Finska in Hrvaška.
Z novim predsedovanjem se je pričel tudi nov 7. cikel mladinskega dialoga EU. Mladinski dialog EU je mehanizem, ki omogoča dialog med mladimi in odločevalci.
Osrednja tema 7. cikla mladinskega dialoga je:
Ustvarjanje priložnosti za mlade s poudarkom na:
QUALITY EMPLOYMENT FOR ALL QUALITY LEARNING MOVING RURAL YOUTH FORWARD
Dialog je namenjen načrtovanju, posvetovanju in spremljanju prednostnih nalog evropskega sodelovanja na področju mladih. Mladinski dialog je nadgradnja procesa strukturiranega dialoga, ki je bil prenovljen z novo strategijo za EU za mlade 2019-2027.
Mladinski svet Slovenije kot koordinacijsko telo na nacionalnem nivoju bo tudi v letu 2019 in 2020 izvajal aktivnosti na področju mladinskega dialoga z namenom večjega vključevanja mladih v družbo in spodbujanjem aktivnega državljanstva. Z letošnjim letom smo pričeli z izvajanjem dveh nacionalnih projektov, s katerima želimo po eni strani spodbujati mladinske organizacije v najširšem pomenu besede (MSLS, org. članice, mladinske centre ipd.), da metodo mladinskega dialoga začnejo uporabljati kot redno prakso pri svojem delovanju, po drugi strani pa želimo okrepiti politično dimenzijo procesa in v sodelovanju z odločevalci poskrbeti za čim večje zasledovanje 11 mladinskih ciljev.
V sodelovanju z lokalnimi mladinskim organizacijami bomo izvajali lokalna posvetovanja, kjer bomo od mladih pridobivali mnenja in ideje, kaj bi bilo potrebno storiti na področju zaposlovanja, da bi bile vsem mladih na voljo kvalitetne zaposlitve, ki bi mladim omogočile socialno varnost. Iskali bomo rešitve, na kakšen način je potrebno povezati izobraževanje in trg delovne sile, da bodo mladi opremljeni s kompetencami, ki jih potrebujejo za vstop na trg delovne sile. Osredotočili se bomo tudi na mlade iz podeželja in na ustvarjanje razmer, ki bodo mladim omogočale uresničitev svojega potenciala na podeželju. Organizirali bomo okrogle mize in posvete, kjer bomo v sodelovanju s strokovnjaki naslovili teme 7 cikla, nadaljevali pa bomo tudi z izvajanjem delavnic z dijaki srednjih šol in spodbujali aktivno participacijo v družbi ter krepili kompetence aktivnega državljanstva. Vse zaključke, ki jih bomo zbrali med posvetovanji, bomo naslovili na nacionalne odločevalce in jih posredovali na evropsko raven.
