Predstavniki Mladinskega sveta Slovenije so na Young Bled Strategic Forumu in Blejskem strateškem forumu sodelovali v razpravah o demokraciji, odpornosti družb ter vlogi mladih pri oblikovanju prihodnosti.
Konec poletja sta Kranjska Gora in Bled ponovno postala prostor mednarodnih razprav o prihodnosti Evrope in sveta. Med 28. in 30. avgustom 2026 je v Kranjski Gori potekal 15. Young Bled Strategic Forum (Young BSF), ki mu je 31. avgusta in 1. septembra na Bledu sledil 21. Blejski strateški forum (BSF).
Iz širše ekipe MSS so se Young BSF tako udeležile Taša Mihelčič (mladinska delegatka RS pri OZN), Meta Štuhec (mladinska delegatka RS v mednarodnih podnebnih pogajanjih) in Nika Zver Špan (mentorica ambasadrojev mladinskega dialoga); predsednica MSS Eva Kotnik pa je sodelovala tudi kot govorka na panelu o demokraciji in razvoju. Osrednjega Blejskega strateškega foruma so se iz ekipe MSS udeležili še podpredsednik Jan Verovšek in podpredsednica Meta Jurejevčič, skupaj s predstavnikoma organizacij članic Rokom Pandelom iz Zveze tabornikov Slovenije in Katjo Košič iz Mlade Slovenije. Na Bledu so se jim pridružile tudi udeleženke Young BSF, s katerimi so izmenjali vtise z obeh dogodkov.
Young BSF je mednarodna platforma, ki mladim strokovnjakom, študentom, aktivistom in drugim mladim voditeljem omogoča izmenjavo pogledov, skupno oblikovanje rešitev ter neposredno vključevanje v širše razprave Blejskega strateškega foruma. Letošnja izvedba je povezala 43 mladih, starih med 18 in 35 let, iz različnih držav in poklicnih okolij.
Young BSF 2026 je potekal pod naslovom »Po prelomu: zmožnost delovanja in odpornost v razdrobljenem svetu« (orig. After the Rupture: Agency and Resilience in a Fragmented World) ter izhajal iz ugotovitve, da so dolgoletne predstave o stabilnosti, mednarodnem sodelovanju in demokratičnem razvoju vse bolj postavljene pod vprašaj. Program je bil zasnovan okoli treh povezanih korakov: razumevanja sprememb in odgovornosti, opredelitve vrednot in ureditev, ki jih je vredno braniti, ter prepoznavanja prostorov, v katerih je tudi v razdrobljenem svetu še mogoče dejavno vplivati na prihodnost.
Del programa je bil namenjen tudi prenosu idej v konkretne projekte ter spoznavanju priložnosti, ki jih ponuja program Erasmus+: Mladina. Ob vsebinskih razpravah je pomemben del foruma predstavljala tudi izmenjava izkušenj med mladimi iz različnih okolij ter razmislek o tem, kakšno vlogo lahko sami prevzamejo pri oblikovanju prihodnosti.
Prav občutek, da mladi niso zgolj opazovalci sprememb, temveč lahko nanje tudi dejavno vplivajo, je močno zaznamoval izkušnjo predstavnic MSS. Nika Zver Špan, mentorica ambasadorjev mladinskega dialoga, je ob tem poudarila pomen povezovanja različnih perspektiv: »Prihodnosti ne moremo samo opazovati in čakati, da jo oblikujejo drugi – kot mladi moramo prevzeti svoj del odgovornosti in biti del odločitev, ki bodo zaznamovale prihodnost.«
Taša Mihelčič, mladinska delegatka RS pri OZN, pa je posebej izpostavila občutek enakovrednega sodelovanja in pomen poslušanja: »Z Young BSF sem odšla z mnogimi novimi vprašanji, predvsem pa z občutkom, da je bil naš glas zares slišan. Skozi razprave o participaciji, odpornosti in delovanju v razdrobljenem svetu mladi nismo bili le občinstvo, ampak enakovredni sogovorniki. Skupne realnosti ne soustvarjamo le takrat, ko spregovorimo, ampak predvsem takrat, ko smo pripravljeni prisluhniti tudi drugačnim pogledom.«
V okviru Young BSF je predsednica MSS Eva Kotnik sodelovala na panelu »Democracy and Development: Global Dimensions of Domestic Erosion«. Razprava je izhajala iz vprašanja, ali je mogoče demokratično nazadovanje še vedno razumeti predvsem kot rezultat notranjepolitičnih procesov ali pa ga moramo vse bolj povezovati tudi z globalnimi premiki moči, različnimi razvojnimi modeli ter spreminjanjem mednarodnega reda. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju, kakšno obliko demokracije in razvoja si za prihodnost predstavljajo mladi ter ali jim obstoječi demokratični sistemi omogočajo dejanski vpliv na odločitve, ki jih zadevajo.
Na panelu so poleg Eve Kotnik sodelovali predsednica Svetovalnega sveta za mladino pri Svetu Evrope Emma Wedner, predstavniki političnih fundacij in udeleženec Young BSF.
Eva Kotnik je v razpravi v ospredje postavila predvsem vprašanje, kako mladi demokracijo dejansko doživljajo in kakšne pogoje imajo za sodelovanje pri odločanju: »Na panelu sem želela predvsem poudariti, da demokracije ne moremo presojati samo po tem, ali institucije formalno obstajajo, temveč tudi po tem, ali ljudje – vključno z mladimi – dejansko občutijo, da lahko vplivajo na odločitve. V razpravi se je posebej odprlo vprašanje, kako lahko od mladih pričakujemo aktivno participacijo, če jim stanovanjska negotovost, prekarno delo, pomanjkanje časa ali slaba mobilnost že v izhodišču omejujejo možnosti sodelovanja. Pomen dostopa do socialnih pravic kot pogoja za demokratično participacijo mladih poudarja tudi Deklaracija 10. konference ministrov, pristojnih za mladino, sprejeta oktobra lani. Participacija mladih je eden ključnih gradnikov demokratične družbe, zato ni dovolj, da mladim zgolj ponudimo prostor za sodelovanje. Spodbujati moramo kakovostno participacijo, kar pomeni njihovo vključevanje skozi celoten proces odločanja, podporo neodvisnim mladinskim strukturam ter jasno povratno informacijo o tem, kaj se je z njihovimi predlogi zgodilo.«
Blejski strateški forum je medvladni projekt Republike Slovenije ter ena osrednjih mednarodnih konferenc v srednji in jugovzhodni Evropi. Organizirata ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije in Center za evropsko prihodnost.
Osrednji Blejski strateški forum je letos potekal pod naslovom The Power to Shape the Future oz. Moč soustvarjanja prihodnosti. Odvijal se je v času poglobljene geopolitične negotovosti, ko se spreminjajo razmerja moči, rahljajo nekdanja pravila mednarodnega sodelovanja, partnerstva pa postajajo vse bolj prilagodljiva in odvisna od posameznih interesov in vprašanj. Osrednje vprašanje foruma zato ni bilo le, kakšna bo prihodnost, temveč predvsem, kdo jo bo oblikoval ter s katerimi vrednotami, sredstvi in nameni.
Program je vključeval pogovore političnih voditeljev ter številne vzporedne razprave o prihodnosti Evrope, širitvi Evropske unije, varnosti in vojni v Ukrajini, mednarodnem pravu, gospodarski odpornosti, demografskih spremembah, zelenem prehodu, digitalni suverenosti ter vplivu umetne inteligence na demokracijo. Ob razpravah na visoki politični ravni je forum odpiral tudi vprašanja, ki neposredno vplivajo na življenje in prihodnost mladih – od demokratične participacije, miru in varnosti do podnebne pravičnosti, kakovostnih delovnih mest ter vloge tehnologije v družbi.
Predstavniki MSS so dogajanje spremljali tudi skozi vprašanje, kako se velike geopolitične in družbene razprave odražajo v življenju ljudi ter kakšno vlogo imajo pri oblikovanju prihodnjih odločitev mladi.
Podpredsednici MSS Meti Jurejevčič je v spominu posebej ostal kontrast med razpravami o krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti in pogovorom, ki je v ospredje postavil človeške posledice vojne. Na panelu »Can Europe Carry NATO?« so sogovorniki razpravljali o tem, ali je Evropa sposobna prevzeti večjo odgovornost za svojo obrambo ter kaj bi to zahtevalo od evropskih držav.
»Sporočilo panela je bilo precej jasno: politične obljube ne zadoščajo več, zato mora Evropa preiti h konkretnim vlaganjem v lastne obrambne zmogljivosti. Ta usmeritev v krepitev vojaške moči pa je bila v precejšnjem kontrastu s pogovorom med predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar in ukrajinsko nobelovko Oleksandro Matvijčuk. Medtem ko se je varnostni panel osredotočal predvsem na obrambo in krepitev zmogljivosti, sta oni v ospredje postavili človeško plat konfliktov ter opozorili, kako pomembno je preprečevati nadaljnje poglabljanje sovraštva med narodi.«
Blejski strateški forum je bil za MSS tudi priložnost za pogovore s predstavniki evropskih in nacionalnih institucij ter mladinskih in drugih organizacij. V ospredju so bile možnosti nadaljnjega sodelovanja s Svetom Evrope, Evropsko komisijo, predstavniki Državnega zbora in Kluba mladih poslancev ter organizacijami, ki delujejo na področju evropskega povezovanja, participacije mladih in demokracije.
Udeležba na Young BSF in BSF je predstavnicam in predstavnikom MSS omogočila vključevanje v mednarodne razprave, izmenjavo pogledov z mladimi iz drugih držav ter krepitev povezav z odločevalci in drugimi ključnimi deležniki. Vrednost takšnih forumov pa se ne konča z udeležbo na dogodku. Njihov resnični pomen se pokaže takrat, ko se pridobljena spoznanja, vzpostavljeni stiki in odprta vprašanja prenesejo v nadaljnje zagovorništvo, nova sodelovanja ter konkretne priložnosti za vključevanje mladih v procese odločanja.
Za MSS je zato pomembno, da se razprave nadaljujejo tudi po koncu foruma – in da se dogovori ter obljube o sodelovanju prevedejo v konkretne korake.
