Domov 59. redna seja Zbora MSS in obeležitev 35. obletnice delovanja Mladinskega sveta Slovenije
16.12.2025

59. redna seja Zbora MSS in obeležitev 35. obletnice delovanja Mladinskega sveta Slovenije

V četrtek, 11. decembra 2025, je v prostorih Ekonomske fakultete v Ljubljani potekala 59. seja zbora MSS, na kateri smo:

  • potrdili zapisnik 58. seje zbora MSS,
  • prisluhnili poročilu NO MSS ter sprejeli predloge sprememb in dopolnitev poslovnika NO MSS,
  • predstavili aktualne informacije na področju dela MSS,
  • medse sprejeli novo pridruženo članico Sindikat Mladi plus,
  • prisluhnili poročilu mednarodnih mladinskih delegatov in ambasadorjev mladinskega dialoga ter
  • predstavili načrte MSS za prihajajoče leto.

Sejo smo začeli s sprejemom slovenskih, odraslih in zamejskih skavtov ob predaji letošnje Luči miru iz Betlehema (LMB), ki jo je predsednici MSS predal Nejc Kurbus, načelnik Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Na seji Zbora so se nam tokrat pridružili tudi gosti iz Sindikata Mladi plus (kandidati za pridruženo članstvo), Mladinskega sveta Gasilske zveze Slovenije, Društva mladih italijanske narodne skupnosti ter Pomurskega madžarskega mladinskega društva.

Kaj je bilo aktualnega na področju dela MSS?

Ines Korošec, podpredsednica za mladinske politike, je izpostavila, da se je nova sestava mladinske strani SVM že večkrat sestala z namenom zagotovitve kakovostne priprave novih članov na mandat, vključno s pripravo na 1. sejo SVRSM v tem mandatu, ki bo v začetku januarja. Izrazila je skrb glede morebitnega vpliva državnozborskih volitev na delovanje SVM ter pojasnila napredek pri usklajevanju predloga Resolucije o Nacionalnem programu za mladino. V okviru Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS) predstavi ključne aktivnosti in prednostno temo sodelovanja partnerskih organizacij – participacija mladih in starejših. Na kratko predstavi tudi načrte ta v letu 2026, ki vključujejo redno srečanje s predsednico RS ter organizacija soočenja pred državnozborskimi volitvami. MeKoS pripravlja tudi skupna stališča oz. pričakovanja mladih in starejših od bodoče Vlade. V nadaljevanju je Ines predstavila tudi delo Komisije za mladinske politike v preteklem obdobju, pri čemer ve izpostaviti predvsem izvedbo dveh delovnih vikendov na katerih se je oblikovalo vsebino dveh mnenjskih dokumentov: zdravje mladih in participacija mladih. 

Meta Jurejevčič, podpredsednica za sodelovanje na lokalni ravni, je poročala o dogovorih in srečanjih z mladinskimi sveti lokalnih skupnosti (MSLS) in drugimi relevantnimi akterji od septembra do konca leta. Poudarila je, da je med 39 uradno vpisanimi MSLS-ji veliko neaktivnih, vendar se nekateri procesi počasi odvijajo. Prišlo je do zaprtja Mladinskega sveta Ljubljana, izvajajo se aktivnosti za oživitev oz. ustanovitev MSLS-jev v Mariboru, Škofji Loki in Murski Soboti ter informiranje mladih v Bovcu in Radečah glede oblik mladinske participacije. Za te aktivnosti se je pridobilo dodatna sredstva, ki so bila med drugim investirana tudi v razvoj celostne grafične podobe programa lokalnega sodelovanja ter pripravo in tisk brošur o ustanovitvi MSLS. V letu 2026 pa se bo izvedla še raziskava o neodvisnosti MSLS-jev.

Nato je sledilo poročilo Tanita Ćamdžić, podpredsednice za mladinsko delo in izobraževanje. Izpostavila je ključne dogodke, kot so Mladinski dogodek in 10. konferenca ministrov Sveta Evrope pristojnih za mladino, kjer je v svojem govoru izrazila podporo sprejeti deklaraciji ter Referenčnemu okvirju o mladinski perspektivi, prav tako pa je opozorila na potrebo po izboljšanju mehanizmov mladinskega soodločanja. V nadaljevanju je poročala o srečanjih, kot so Državno srečanje mladinskega sektorja in zaključek projekta Blockchained Youth Work (BCYW), ter sodelovanje MSS v prizadevanjih za posodobitev NPK mladinskega delavca. Izpostavila je še aktivnosti vezane na vzpostavitev združenja mladinskih delavcev in voditeljev, načrtovanega za leto 2026, in pojasnila, da se je začelo oblikovati smernice za izobraževalne aktivnosti MSS.

Jan Verovšek, podpredsednik MSS za mladinsko organiziranje in participacijo, je predstavil delovanje delovne skupine za participacijo mladih v procesih odločanja in smernice za potencialno prihodnje delovanje. Predstavil je tudi ključne zaključke septemberskega nacionalnega posveta mladinskih organizacij ter podal poročilo o dejavnostih povezanih z pomočjo organizacijam članicam pri problematikah s katerimi so se soočale v letu 2025. Prav tako je omenil redna srečanja z OČ in drugimi organizacijami ter aktivno udeležbo na dogodkih, ki spodbujajo mladinsko participacijo.

Poročilo z mednarodnega področja je predstavil strokovni sodelavec, Borut Cigale, ki je izpostavil udeležbo MSSja na zboru organizacij članic Evropske mladinskega foruma (YFJ). Predstavil sem tudi zagovorniške prioritete YJF, zaključevanje sopredsedovanja skupini SYC in prizadevanja za nadaljno podporo institutu mladinskega OZN delegata in mladinskega podnebnega delegata. 

Po odmoru smo obravnavali prošnjo za pridruženo članstvo v MSS in sicer in sicer s strani Sindikata mladi plus. Sklep je bil sprejet, kar pomeni, da ima MSS novo pridruženo članico in tako šteje skupno 14 organizacij članic. 

Na področju delovanja mednarodnih mladinskih delegatov je najprej svoje poročilo mladinskih delegatov RS pri OZN predstavil Max Davidović, nato pa je Jan Zupan, mladinski delegat Republike Slovenijev v mednarodnih podnebnih pogajanjih predstavil svoje aktivnosti vključno s posvetovanjem z mladimi na Mladinskem energetsko-podnebnem forumu ter dogajanjem na 30. konferenci o podnebnih spremembah (COP30), katere se je udeležil kot član slovenske delegacije. Nato je Max Davidović poročal o svojem delu kot mladinski delegat pri Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope. Na koncu pa je delo v mladinskem sektorju Sveta Evrope predstavila Eva Kotnik, ki je članica v Posvetovalnem svetu na področju mladine. Svoje poročilo so predstavili tudi ambasadorji mladinskega dialoga, katerih aktivnosti so v preteklem obdobju bile usmerjene predvsem v pripravo zagovorniške akcije, ki so jo oblikovali na podlagi njihovih posvetovanj.

Kaj nas čaka v letu 2026?

Zbor MSS se je seznanil z okvirnim načrtom dela MSS v letu 2026, katerega bodo gotovo najbolj zaznamovali naslednji procesi: državnozborske in lokalne volitve, priprava Strategije MSS ter volitve v organe MSS, ki bodo predvidoma jeseni. Organizacije članice so potrdile predlog prednostne zagovorniške teme za leto 2026, t.j. participacija mladih. MSS bo tako v letu 2026 izvedel kampanjo vezano na participacijo. Pri tem bo sodelovala že vzpostavljena delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov organizacij članic MSS. Zagovorniška kampanja bo potekala na terenu, preko družbenih omrežij in na spletni strani Mladinskega sveta Slovenije.

Tradicionalno zaključno srečanje MSS s partnerji in 35. obletnica MSS

Po seji je sledilo tradicionalno zaključno srečanje MSS s partnerji, ki je bilo letos popestreno z obeležitvijo 35. obletnice delovanja Mladinskega sveta Slovenije. Na ekranu smo ves čas predvajali fotografije iz arhiva, ki pripovedujejo zgodbo o teh 35 letih — zgodbo, ki je polna skupnih prizadevanj, izzivov, premikov in dosežkov.

“Predstavniki mladinskih in drugih združenj soglasno ugotavljamo, da v pluralni družbi obstaja potreba po avtonomnem organiziranju mladih in njihovi skupni organizaciji, ki bo ščitila prostor pluralnega in avtonomnega združevanja mladih in njihovih interesov v družbi. Zato ustanavljamo Mladinski svet Slovenije kot našo skupno organizacijo s sedežem v Ljubljani.” Te besede so pred 35 leti naznanile začetek naše zgodbe, ki jo pišemo skupaj z organizacijami članicami, z mladimi in za mlade. 

Od ustanovitve 25. aprila 1990 do danes je organizacijo vodilo 10 predsednikov, s katerimi so se za razvoj mladinskega prostora borile številne ekipe srčnih, pogumnih in predanih prostovoljcev ter zaposlenih. Kot je v uvodnem pozdravu povedala Eva Kotnik, predsednica MSS, je ena izmed najpomembnejših nalog organizacije, da mladim omogoči aktivno sodelovanje pri oblikovanju politik, ki vplivajo na njihovo življenje, ter jih opolnomoči, da postanejo avtonomni, solidarni, odgovorni in angažirani člani naše družbe.

Sledila je podelitev zahval organizacijam članicam, pa tudi vsem, ki so prispevali k zgodbi MSS. Eva Kotnik je izpostavila: „Brez vsakega posameznika, brez vsake organizacije članice, njihove energije in predanosti bi MSS ostal le ideja — ne pa dinamična in povezana organizacija, ki jo danes praznujemo. Zato se iskreno zahvaljujem članstvu, vsakemu prostovoljcu, vsakemu sodelavcu pisarne in članom kolegija — vsakemu od vas, ki skupaj z srcem gradite to skupnost. Izjemno ponosni in hvaležni smo za vse in vsakogar, ki skupaj z nami (so)ustvarjate ne le MSS, temveč tudi celotni mladinski sektor.“

Iskanje