
Prostovoljstvo je zame nekaj, kar me spremlja že od malega. Zgled prostovoljstva so mi namreč dali moji starši ter moji starejši bratje in sestre.
Prihajam namreč iz velike družine, doma imamo kmetijo, tako da imam privzgojene delovne navade, že kot otroku pa mi ni bilo problem skočiti kaj pomagat k sosedu. Najprej sem se včlanil v lokalno športno društvo, kmalu za tem sem postal tudi animator na oratoriju. V srednji šoli sem vodil šolsko skupnost, to pa me je pripeljalo do podeželske mladine. Najprej do novoustanovljenega društva podeželske mladine, od tam naprej pa na Zvezo slovenske podeželske mladine, kjer sem trenutno aktiven kot podpredsednik. Poleg tega pa sem aktiven še v pevskem zboru, kjer skrbim za administrativne zadeve in objave na družabnih omrežjih, aktiven sem v lokalnem mladinskem svetu in športnem društvu.
Preko vseh aktivnosti, kjer se udejstvujem, sem spoznal mnogo zanimivih ljudi, pridobil mnoga znanja na področju organiziranja dogodkov, zagovorništva, delovanja različnih organizacij in inštitucij,… To znanje seveda iz dneva v dan nadgrajujem, velikokrat se mi tudi že zgodi, da me kdo vpraša tudi za kakšen nasvet ali pomoč. Sam sem ta znanja pridobil od ljudi, ki so željni svoje znanje predajati naprej, zato z veseljem priskočim naproti, saj se mi zdi prav, da tudi jaz svoje znanje in izkušnje delim naprej, saj s tem delamo svet lepši in boljši, brez da bi za to kaj zahtevali.
Aktivnosti pri podeželski mladini so mi v veliko veselje in zadovoljstvo. Na prvem dogodku v okviru ZSPM, ki sem se ga udeležil, sem ob pogovoru o tem, kako se mi zdi, slišal tisto, kar mi bo ostalo za vedno v spominu, in sicer to, da ni važno, od kje si, kakšen si, v družbi podeželske mladine se boš vedno počutil sprejeto. In to je še kako res. Z vsakim dogodkom, srečanjem, sestankom se namreč bolj zavedam, da smo podeželci res skupina srčnih ljudi, kjer se vedno počutiš sprejetega, zato lahko vedno rečem, da sem ponosen, da sem mlad s podeželja!