Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo, 16. septembra, v Evropskem parlamentu predstavila vsakoletni govor o stanju Evropske unije (SOTEU26), v katerem je predstavila glavne usmeritve in prednostne naloge Evropske komisije za prihajajoče obdobje. Med temami, ki se dotikajo mladih, so izstopala predvsem vprašanja digitalnega okolja, prihodnosti dela, dostopnosti stanovanj ter priložnosti za mlade.
Predsednica je napovedala predlog zakona EU Kids Act, ki bi v EU omejil uporabo družbenih omrežij za otroke, mlajše od 13 let, za mlade med 13. in 15. letom pa uvedel strožji starševski nadzor. Za vse spletne storitve, ki jih uporabljajo mlajši od 18 let, vključno z družbenimi omrežji, platformami za izmenjavo videov, spletnimi videoigrami ter orodji umetne inteligence bi zakon uvedel vrsto novih obveznosti za zagotavljanje varnejšega digitalnega okolja za otroke in mlade. Poudarila je, ne gre le za to, kdaj otroci dostopajo do družbenih omrežij, temveč tudi za to, kako družbena omrežja vplivajo na otroke.
Že pred govorom o stanju Evropske unije smo spremljali napovedani predlog in se skupaj z mnogimi evropskimi mladinskimi organizacijami pridružili pozivu, ki opozarja, da mora zaščita mladih v digitalnem okolju temeljiti na uravnoteženem pristopu, ki ne temelji zgolj na omejevanju dostopa mladih do spletnih platform, temveč predvsem na večji odgovornosti (velikih) digitalnih podjetij, krepitvi digitalne pismenosti ter aktivnem vključevanju mladih v oblikovanje politik, ki vplivajo na njihovo spletno življenje. Družbena omrežja namreč za mlade niso zgolj prostor zabave, temveč pomemben prostor za informiranje, sodelovanje in povezovanje, še posebej za mlade iz ranljivejših skupin, zato splošne prepovedi in omejitve dostopa lahko vodijo tudi v njihovo dodatno izključevanje iz digitalnih prostorov, ki so danes pomemben del njihovega vsakdanjega življenja. Namesto splošnih prepovedi je potrebno več pozornosti nameniti odgovornosti digitalnih platform, njihovim poslovnim modelom in zasnovi storitev ter učinkovitejšemu izvajanju obstoječe zakonodaje (npr. Akt o digitalnih storitvah). Zaščita mladih v digitalnem okolju mora torej temeljiti na ustvarjanju varnih, vključujočih in pravičnih digitalnih prostorov, kjer lahko mladi sodelujejo, se informirajo in izražajo svoje mnenje.
Mladi, znanja in prihodnost dela
Pri razpravi o umetni inteligenci in prihodnosti dela je predsednica von der Leyen poudarila, da morajo evropski ukrepi mladim omogočiti lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev. Izpostavila je potrebo po razvoju znanj in kompetenc, kakovostnih delovnih mestih in priložnostih za mlade na trgu dela. Napovedala je tudi Quality Jobs Act, ki naj bi naslavljal kakovost dela in položaj zaposlenih.
Medtem ko pozdravljamo poudarek na razvoju znanj, kompetenc in kakovostnih zaposlitvenih priložnostih za mlade, vseeno opozarjamo, da uspešen prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev ne sme temeljiti zgolj na prilagajanju mladih potrebam trga dela. Mladi morajo biti obravnavani kot aktivni soustvarjalci prihodnosti dela, ne zgolj kot prihodnja delovna sila. Pri oblikovanju politik na področju dela je pomembno nasloviti širše izzive mladih, med njimi so negotove oblike zaposlovanja, težave pri osamosvajanju, dostop do stanovanj in druge. Kakovostna delovna mesta morajo pomeniti več kot zgolj zaposlitev in morajo vključevati dostojne pogoje dela, varnost, pravično plačilo in možnosti za osebni ter poklicni razvoj.
V okviru razprave o odnosih s partnerskimi državami je predsednica izpostavila tudi pomen ustvarjanja priložnosti za mlade, predvsem na področju znanj, usposabljanj in zaposlitvenih možnosti. Ob tem je napovedala pobudo Mediterranean Youth Skills and Jobs Initiative, ki naj bi podprla razvoj kompetenc in zaposlitvenih priložnosti za mlade v sredozemski regiji. Pri tem je pomembno upoštevati, da so mladi prepoznani predvsem kot aktivni soustvarjalci razvoja svojih skupnosti ter da se njihove potrebe in potenciali obravnavajo širše, ne zgolj v skozi prizmo političnih vprašanj, povezanih z denimo migracijami, kot je bilo izpostavljeno v govoru.
“Pravica ostati”
V okviru evropskega socialnega stebra je predsednica nazadnje poudarila pomen vlaganj v regije po Evropi ter koncept “pravice ostati” (“right to stay”). Izpostavila je, da možnost ostati v svojem okolju, dostop do oskrbe ter dostop do stanovanj ne smejo biti privilegiji, ampak pravice. Von der Leyen je izpostavila stanovanjsko problematiko in napoved prvega evropskega zakonodajnega ukrepa na področju stanovanj – Affordable Housing Act, v katerem je poudarek na reševanju izzivov, kot so kratkoročni najemi in špekulacije na stanovanjskem trgu, ki vplivajo na dostopnost stanovanj.
Ukrep sicer predstavlja pomemben korak k večji pozornosti, usmerjeni v stanovanjsko problematiko, vendar Evropski mladinski forum ob tem poudarja, da mora odziv na stanovanjsko krizo naslavljati tudi njene širše vzroke, in da je takrat, ko nastopi kriza, že prepozno. Mladi potrebujejo predvsem dolgoročne rešitve, ki vključujejo več dostopnih stanovanj, varnejše najemne pogoje in boljše možnosti za samostojno življenje.
Od evropskih usmeritev do slovenskega konteksta
Govor smo spremljali v Hiši EU, po govoru pa je sledil pogovor o slovenskem kontekstu znotraj Evropske unije, v katerem so sodelujoči razpravljali o tem, kako se evropske politike odražajo v Sloveniji ter kakšne priložnosti in izzive prinaša prihodnji razvoj EU. V razpravi so sodelovali:
dr. Igor Senčar, državni sekretar za zunanje in evropske zadeve, kabinet predsednika vlade,
dr. Matej Avbelj, Nova univerza, član mreže Team Europe Direct,
dr. Ana Bojinović Fenko, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, članica mreže Team Europe Direct in
mag. Sonja Šmuc, direktorica Inštituta Razvojnik.
Na dogodku je sodelovala tudi mladinska delegatka pri OZN, Taša Mihelčič, ki je v razpravi izpostavila vprašanje vloge mladih v evropskih politikah ter njihovega vključevanja v procese odločanja.
