Predsednica Mladinskega sveta Slovenije, Eva Kotnik, sodeluje v procesu priprave mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) NAT/982 z naslovom A rural proofing tool to unlock the full potential of rural areas and communities through better rural-centred EU policymaking for a fair and sustainable EU. V proces je vključena kot predstavnica mladih v okviru mehanizma EESC Youth Check, katerega namen je zagotoviti, da se v pripravo mnenj EESO smiselno vključuje tudi perspektiva mladih.
Mnenje se osredotoča na razvoj t. i. podeželskega preverjanja (rural proofing) – pristopa oziroma orodja, s katerim bi se pri pripravi evropskih politik sistematično preverjalo, kako posamezne politike vplivajo na podeželska območja in skupnosti. Namen takšnega pristopa je zagotoviti, da evropske politike že v zgodnjih fazah oblikovanja bolje upoštevajo potrebe ljudi, ki živijo na podeželju, ter prispevajo k pravičnejšemu, bolj vključujočemu in trajnostnemu razvoju Evropske unije.
V okviru prvega srečanja študijske skupine in delavnice, ki je 4. maja 2026 potekala v Bruslju, so sodelujoči razpravljali o ključnih elementih učinkovitega sistema podeželskega preverjanja, metodologiji njegovega izvajanja ter vključevanju različnih deležnikov v pripravo politik. Po prvem srečanju je Eva glavni poročevalki posredovala tudi pisne komentarje s poudarkom na položaju mladih v podeželskih skupnostih, pri čemer je bil večji del predlogov neposredno vključen v nadaljnjo različico besedila.
Drugo srečanje študijske skupine je potekalo 22. junija 2026 v Bruslju, kjer so člani skupine razpravljali o drugi različici osnutka mnenja. Srečanje je vključevalo tudi predstavitev predstavnice Rural Observatory, ki je predstavila pomen podatkov, raziskav in analitičnih orodij za boljše razumevanje raznolikosti podeželskih območij. Poseben poudarek je bil namenjen vprašanju, kako različne metodologije opredeljevanja podeželja vplivajo na razumevanje potreb posameznih območij ter zakaj so kakovostni in dovolj podrobni podatki ključni za oblikovanje učinkovitih politik.
V razpravi o osnutku mnenja je Eva ponovno izpostavila pomen vključevanja mladih v oblikovanje politik, ki vplivajo na podeželske skupnosti. Ob tem je opozorila tudi na povezavo med procesom priprave mnenja o podeželskem preverjanju in širšo razpravo o »pravici ostati« (the right to stay) v podeželskih, oddaljenih in gorskih območjih. Poudarila je, da je treba ob pravici mladih, da lahko ostanejo v svojem lokalnem okolju, razmišljati tudi o »pravici do vrnitve« – torej o pogojih, ki mladim omogočajo, da se po izobraževanju, delu ali drugih življenjskih izkušnjah vrnejo v podeželske skupnosti.
Eva je v procesu priprave mnenja med drugim izpostavila pomen zgodnjega vključevanja mladih in lokalnih skupnosti v pripravo politik, potrebo po upoštevanju različnih realnosti podeželskih območij, pomen dostopa do storitev, mobilnosti, izobraževanja, stanovanj, zaposlitvenih možnosti in digitalne povezanosti za mlade na podeželju, nujnost medsektorskega pristopa pri oblikovanju politik ter pomen preglednega spremljanja učinkov politik na kakovost življenja v podeželskih skupnostih.
V razpravi na drugem srečanju so bili posebej izpostavljeni tudi pomen večnivojskega upravljanja, potreba po boljših podatkih, vključevanje podeželskega preverjanja v prihodnji večletni finančni okvir EU ter pomen jasnih, izvedljivih in uporabnih metodologij. Sodelujoči so se strinjali, da podeželsko preverjanje ne sme ostati zgolj tehnična vaja, temveč mora voditi do konkretnih izboljšav politik in njihovega izvajanja. Pomemben del razprave je bil namenjen tudi vprašanju, kako zagotoviti, da podeželsko preverjanje ne bo dodatno administrativno breme, temveč praktično orodje za boljše, pravičnejše in bolj vključujoče politike.
Ob tem je bilo poudarjeno, da se mladih in žensk na podeželju ne sme obravnavati zgolj kot ranljivih skupin, temveč tudi kot pomembne nosilce razvoja, inovacij in družbene odpornosti podeželskih skupnosti. Takšen pristop je posebej pomemben za oblikovanje politik, ki ne naslavljajo le izzivov, temveč prepoznavajo tudi potencial mladih za soustvarjanje prihodnosti podeželja.
»Podeželje ne sme biti prostor omejitev, temveč prostor priložnosti. Prav zato je podeželsko preverjanje pomembno orodje, saj lahko pomaga zagotoviti, da politike dejansko odgovarjajo na potrebe ljudi, ki živijo v podeželskih skupnostih. Za mlade to pomeni predvsem dostop do storitev, stanovanj, mobilnosti, izobraževanja, dela, digitalne povezanosti in možnosti, da lahko v svojem okolju živijo, ga (so)ustvarjajo in se vanj tudi vrnejo,« je poudarila Eva Kotnik.
Proces priprave mnenja se nadaljuje v prihodnjih mesecih. Mnenje bo predvidoma obravnavano na pristojni sekciji EESO septembra, nato pa še na plenarnem zasedanju EESO konec septembra 2026.
