Rezultati posvetovanj mladih v XI. ciklu mladinskega dialoga EU in najava začetka zagovorniške kampanje
V okviru XI. cikla mladinskega dialoga EU so ambasadorji mladinskega dialoga v Sloveniji izvedli obsežen posvetovalni proces z mladimi. V posvetovanjih je sodelovalo več kot 550 mladih iz različnih okolij, prek delavnic v živo, fokusnih skupin, ankete in uličnih intervjujev. Namen procesa je bil zbrati konkretna stališča mladih o njihovem odnosu do Evropske unije, demokracije, skupnih vrednot ter možnosti sodelovanja v procesih odločanja.
Rezultati posvetovanj kažejo, da mladi Evropsko unijo prepoznavajo predvsem skozi konkretne koristi, kot so prost pretok, skupna valuta in programi mobilnosti, zlasti Erasmus+. Kljub temu pa EU pogosto doživljajo kot oddaljeno, zapleteno in slabo razloženo. Mladi poudarjajo, da pogosto ne vedo, kdo sprejema odločitve, kako ti procesi potekajo in kakšni so konkretni učinki politik na njihovo vsakdanje življenje.
Občutek pripadnosti EU je med mladimi prisoten, vendar pa je podpora članstvu Slovenije v EU še vedno močna. Posebej nizko stopnjo pripadnosti in zaupanja v institucije EU izražajo mladi iz etničnih in verskih manjšin, neheteroseksualni mladi ter mladi iz migrantskega ozadja, kar kaže na strukturne izzive vključevanja in zaupanja.
Mladi jasno izpostavljajo, da se premalo identificirajo z evropskimi vrednotami, saj jih pogosto ne poznajo ali jih razumejo zgolj abstraktno. V razpravah so kot ključne vrednote sicer navajali demokracijo, svobodo, človekove pravice in enakost, hkrati pa opozarjali na porast sovražnega govora, diskriminacije, polarizacije ter pomanjkanje učinkovitega odziva institucij. Posebej izpostavljena je bila potreba po večji zaščiti ranljivih skupin ter po krepitvi politične, državljanske in medijske pismenosti.
Na področju zaupanja v demokracijo mladi poudarjajo, da se pogosto ne počutijo slišane. Večina meni, da njihova mnenja redko vodijo do vidnih sprememb, saj povratne informacije o rezultatih posvetovanj in odločitev pogosto manjkajo ali so preveč splošne. Mladi poudarjajo, da zaupanje raste predvsem takrat, ko vidijo konkretne rezultate sodelovanja.
Kot posebej problematična področja, ki jih politike premalo naslavljajo z vidika mladih, so izpostavili stanovanjsko problematiko, negotovost na trgu dela, duševno zdravje ter splošno kakovost življenja in občutek varnosti v prihodnosti.
Na podlagi ugotovitev posvetovanj so ambasadorji mladinskega dialoga oblikovali zagovorniška stališča mladih, ki bodo v naslednjem obdobju naslovljena skozi zagovorniško kampanjo na nacionalni in evropski ravni. Kampanja se osredotoča na naslednja štiri ključna področja:
Mladi morajo biti aktivni soustvarjalci evropskih in nacionalnih politik, ne le njihovi naslovniki. Pomembno je vzpostaviti sistemske pogoje, da bodo mladi in mladinske organizacije vključeni v vse faze odločanja in oblikovanja politik, kot tudi v njihovo spremljanje, izvedbo in realizacijo.
Predlogi:
vzpostavitev sistema za merjenje in vrednotenje učinkovitosti nacionalnih mladinskih politik, programov ter projektov,
spodbujanje soudeležbe mladih pri oblikovanju odločitev preko že obstoječih mehanizmov, redno spremljanje aktualnih projektov ter izvajanje strukturiranih posvetovanj,
vzpostavitev preglednega beleženja celotnega procesa odločanja in realizacije predlogov.
Gradnja zaupanja med mladimi se sooča s pomanjkanjem priložnosti za sodelovanje, omejenim dostopom do razumljivih informacij ter nezadostno podporo mladim pri njihovem delovanju.
Predlagani ukrepi:
sistematično izobraževanje o EU v šolah in v neformalnem izobraževanju,
spodbujanje udeležbe mladih na volitvah na vseh ravneh,
razvoj digitalnega orodja za spremljanje delovanja institucij.
Programi EU za mlade, zlasti Erasmus+, morajo dosegati čim širši krog mladih in imeti dolgoročen pozitiven vpliv.
Predlogi:
usklajena in mladim prilagojena promocija programov,
izboljšanje finančne podpore (posebej za mlade z manj priložnostmi) ter administrativne pomoči,
krepitev zbiranja in analize podatkov o dostopnosti in učinkih programov.
Pomanjkanje jasnih informacij in širjenje dezinformacij zmanjšujeta zaupanje mladih v institucije.
Predlagani ukrepi:
izboljšanje dostopa do kakovostnih informacij in krepitev medijske pismenosti,
vzpostavitev bolj pregledne in mladim prijazne komunikacije.
Zagovorniška kampanja bo vključevala javno predstavitev ugotovitev, dialog z odločevalci, tematske razprave ter neposredno naslavljanje pristojnih institucij s konkretnimi priporočili.
Ambasadorji mladinskega dialoga poudarjajo, da je dialog smiseln le, če vodi v spremembe. Namen kampanje je zagotoviti, da se mnenja mladih upoštevajo kot relevantna podlaga za oblikovanje politik, ki bodo vplivale na njihovo prihodnost.
Za več informacij: ambasadorji@mss.si
