8. cikel mladinskega dialoga “Prostor in participacija za vse” – 9. evropski cilj mladih

Z julijem 2020 se je pričel 8. cikel mladinskega dialoga. Namen predsedujočega tria (3 zaporedne predsedujoče države, ki skupaj pripravljajo agendo za Svet EU; trenutno gre za trio Nemčija – Portugalska – Slovenija) na področju mladine je vključiti mladinski dialog v zasledovanje  11-ih ciljev.

Osrednja tema 8. cikla mladinskega dialoga je 9. evropski cilj mladih “Prostor in participacija za vse” pod naslovom “Evropa za mlade – Mladi za Evropo: prostor za demokracijo in participacijo“.

Na tretji in zadnji Evropski mladinski konferenci 8. cikla, ki je potekala v Mariboru med 26. in 30. septembrom 2021, so udeleženci oblikovali priporočila za Evropsko komisijo in države članice na podlagi zaključkov prejšnjih dveh konferenc in več raziskav tega cikla.

Priporočila so razdeljena na sedem poglavij glede na sedem podicljev 9. evropskega cilja mladih “Prostor in participacija za vse”.

Vabljeni ste, da si priporočila preberete tukaj. Zaključno poročilo konference (v angleščini) je na voljo tukaj.

Prostor in participacija za vse: 9. evropski cilj mladih

Cilj: Okrepiti demokratično participacijo in avtonomijo mladih ter zagotoviti namenske prostore za mlade na vseh področjih družbe.

Ozadje: Vključevanje mladih je ključnega pomena za demokracijo, vendar so ti kljub temu premalo zastopani v procesih odločanja, ki zadevajo njih same. V okviru svojih skupnosti zato potrebujejo dostop do prostorov, namenjenih podpori njihovemu osebnemu, kulturnemu in političnemu razvoju.

1. Zagotoviti, da lahko mladi ustrezno vplivajo na vsa področja družbe in vse faze odločanja, od načrtovanja do implementacije, spremljanja in vrednotenja prek mladim prijaznih in dostopnih mehanizmov in struktur, ki zagotavljajo odziv politik na potrebe mladih.

Formalna participacija vključuje bolj strukturirane in institucionalizirane oblike participacije, na primer glasovanje ali izvolitve v funkcijo. Neformalna participacija pa pomeni vsakodnevno sodelovanje, ki lahko sega od ustanavljanja ali včlanitve v organizacijo, razvijanja socialnih ali kulturnih dejavnosti s skupino ljudi, pridružitve protestu itd.

Toda oddaljevanje mladih in mladinskih organizacij od formalne participacije ne pomeni, da se ne vključujejo v družbeno in politično življenje, saj so gonilci družbenih sprememb na ulicah in po spletu. Vendar mnenja, ki jih mladi izrazijo neuradno, ne najdejo vedno poti do formalnega oblikovanja politike.

Ta podcilj raziskuje, kako je mogoče narediti preskok od neformalne participacije k formalnemu oblikovanju politik. Išče priložnosti za spremembe (možne ukrepe, formalne ali neformalne mehanizme itd.), ki lahko premostijo vrzel med neformalnim sodelovanjem in dejansko politično participacijo na vseh ravneh odločanja.

Pod ta podcilj spada tudi izziv, kako naj bi ti mehanizmi delovali, da se lahko mladi, zlasti tisti iz marginaliziranih skupin, brez težav vključujejo in da nastale politike prek teh mehanizmov ustrezajo njihovim potrebam.

• Katere ukrepe je mogoče sprejeti za zagotovitev, da so mladi vključeni in imajo možnost vpliva na vse faze politik in postopkov odločanja?
• Katera vprašanja / vzroki / področja družbe so za mlade prednostna naloga in kako se lahko / morajo vključiti? Kako se te prednostne naloge razlikujejo za različne skupine mladih? Katere oblike participacije se jim zdijo pomembne? S kakšnimi izzivi se srečujejo, ko skušajo vplivati ​​na odločevalce? Ali obstajajo druge oblike participacije pri odločanju, ki se jim zdijo pomembne, vendar se jih neradi poslužujejo? Iz katerih razlogov?
• Kako lahko oblikovanje politik postane mladim prijazno? Kakšni mehanizmi in strukture lahko zagotovijo, da se politike odzivajo na potrebe mladih? Kako naj delujejo? Katere zainteresirane strani bi morale biti vključene v njihov razvoj in vodenje?
• Kako naj bodo ti mehanizmi zgrajeni tako, da bodo mladim prijazni in dostopni?
• Kako lahko mladi spodbujajo oblikovalce politike, da le ti sprejmejo odgovornost za implementacijo politik (monitoring)?
• Katere mehanizme povratnih informacij in strukture vključevanja je mogoče vzpostaviti, da bi mladi lahko spremljali, kako je njihovo sodelovanje vplivalo na politike, ali da bi evalvirali politike?
• Kako lahko zagotovimo, da bodo zahteve mladih s pomočjo neformalnih mehanizmov (npr. neformalne in samoorganizirane skupine, samoorganizirani protesti, spletne kampanje itd.) vplivale na procese odločanja?
• Kako lahko tudi mladi pridobijo spretnosti in znanje, da se njihov glas sliši v formalnih političnih okoljih? (npr. zakonodaja, programi)

2. Zagotoviti enak dostop do vsakodnevnega odločanja za vse mlade iz različnih okolij.

Mladi so raznolika in heterogena skupina z različnimi ozadji in življenjskimi izkušnjami, ki lahko vplivajo na njihove sposobnosti in priložnosti za sodelovanje.

Prikrajšanosti zaradi spola, narodnosti, invalidnosti, ekonomskega statusa, lokacije itd., se lahko pojavljajo samostojno ali istočasno (intersekcionalna diskriminacija).

Zato se ta podcilj osredotoča na ukrepe, ki jih je mogoče izvesti, da se mladi, ne glede na njihovo poreklo, počutijo opolnomočene in imajo orodja za sodelovanje in participacijo v svojih skupnostih in v postopkih odločanja.

• Katere skupine mladih imajo otežen dostop do vsakodnevnega odločanja?
• Kaj lahko storimo za spodbujanje njihovega dostopa do odločevalskih postopkov?
• Kako lahko vključimo mlade, ki niso del organiziranih struktur?
• Katere ovire imajo mladi iz različnih okolij pri dostopu do mehanizmov odločanja?
• Kako lahko dosežemo mlade iz najrazličnejših okolij?
• Kaj lahko lokalni / regionalni / nacionalni oblikovalci politik storijo, da bi podprli participacijo mladih iz najrazličnejših okolij? Kdo naj prevzame odgovornost? Kakšne spremembe politike so potrebne?

3. Povečati participacijo mladih v volilnem procesu kot tudi v izvoljenih organih in drugih organih odločanja na vseh ravneh družbe ter s tem enakopravno zastopanost mladih v teh forumih.

Ta podcilj se osredotoča na iskanje rešitev za povečanje participacije in zastopanosti mladih v demokratičnih institucijah na različnih ravneh (npr. lokalni, nacionalni, regionalni in evropski). Primer demokratične institucije je parlament ali občinski svet.

V mnogih evropskih državah mladi bolj poredko volijo kot starejše generacije, mladi pa so manjkrat izvoljeni v demokratične organe.

Raziskave kažejo, da imajo mladi nizko politično zaupanje v te organe, kar vodi tudi do manj motivacije za vključevanje v organe oblikovanja politike in upravljanja.

• Koliko mladih je v izvoljenih organih v vašem mestu in v Sloveniji? Mislite, da je to dovolj? Koliko med njimi je žensk ali mladih izmarginaliziranih skupin?
• Koliko mladih je glasovalo na zadnjih lokalnih, državnih ali evropskih volitvah? Zakaj mislite, da je tako?
• Kaj bi lahko storili za povečanje števila mladih, ki volijo? Kaj lahko storijo lokalne institucije? Kaj lahko storijo nacionalne institucije? Kaj pa evropske institucije?
• Kaj bi lahko storili za povečanje števila mladih, ki so izvoljeni? (npr. v parlament ali v občinski svet) Kdo bi bil odgovoren za to?
• Katere ukrepe je mogoče sprejeti za povečanje zastopanosti mladih iz marginaliziranih skupin v izvoljenih organih na lokalni, nacionalni in evropski ravni?
• Kaj mladim preprečuje, da bi kandidirali ali bili izvoljeni v odločevalske organe? (So to pravni ali ustavni razlogi? Stereotipi? Nezanimanje?) Kako lahko rešimo te ovire? Kdo lahko igra vlogo pri tem?
• Katere organe odločanja poznajo mladi? Na lokalni, nacionalni in evropski ravni? Kako bi lahko povečali zavest in razumevanje mladih o njih? Kdo je odgovoren za to?

4. Zagotoviti fizične prostore in infrastrukturo v obliki mladinskih prostorov, ki jih upravljajo mladi in so opredeljeni kot avtonomni, odprti, varniin vsem dostopni prostori, ki nudijo strokovno podporo razvoju in zagotavljajo priložnosti za participacijo mladih.

Države po Evropi imajo različne vrste fizičnih objektov in infrastruktur za podporo mladim; nekatere vodijo mladi, nekatere ne. Ne glede na to so v preteklih posvetovanjih mladi poročali, da menijo, da razpoložljiva infrastruktura ni dovolj ali da način njihove strukture, upravljanja ali vrste storitev, ki jih ponujajo, ne ustreza njihovim potrebam. Zato lahko to vprašanje uporabimo za raziskovanje, kakšne objekte in infrastrukture, ki jih vodijo mladi, bi potrebovali, in kako zagotoviti, da le ti postanejo prostor za participacijo mladih.

Mladinski prostor ali (prostor za mlade) je lahko mladinski klub, mladinski center, itd. Lahko je tudi muzej, knjižnica ali skupnostni center, ki ima poseben prostor za mlade.

Ta podcilj se osredotoča na to, kako narediti mladinske prostore participatorne in vodene s strani mladih. V EUYD7 je že potekal obsežen dialog o mladinskih prostorih na splošno, zlasti z njihovo vlogo v zvezi z mladinskim delom in podeželjem. (Poročilo je dostopno tukaj)

• Kakšne strukture in prostori bi morali biti na voljo mladim?
• Kako naj se z njimi upravlja? Kako lahko zagotovimo, da mladinske prostore vodijo in upravljajo mladi?
• Kako so ali bi morali biti mladi vključeni v upravljanje teh objektov, infrastruktur ali prostorov?
• Kako naj se oblikujejo različni prostori na različnih ravneh, na primer na lokalni, državni ali evropski ravni?
• Kako naj zagotovimo, da so avtonomni, odprti, varni in dostopni vsem mladim?
• Kako bi lahko pomisleke glede epidemije, povezane z zaprtimi prostori za sestanke, uporabili za doseganje prej neizkoriščenih skupin v drugih oblikah odprtega prostora? Katere (nove) metode in pristopi lahko delujejo?
• Kaj lahko lokalni / regionalni / nacionalni oblikovalci politik storijo za podporo mladinskim prostorom? Kdo naj prevzame odgovornost? Katere spremembe politike so potrebne na širši ravni politike?

5. Zagotoviti, da bodo vsem mladim dostopni varni virtualni prostori za mlade, ki bodo zagotavljali tako dostop do informacij in storitev kottudi priložnosti za participacijo.

Ta podcilj se osredotoča na to, kako lahko uporabimo virtualne prostore in digitalna orodja za spodbujanje participacije in sodelovanje mladih v demokratničnih procesih ter za informiranje mladih.

V EUYD7 je že potekal obsežen dialog o virtualnih mladinskih prostorih na splošno, zlasti glede njihove vloge v zvezi z mladinskim delom in podeželjem. (Poročilo je dostopno tukaj)

• Katera virtualna orodja lahko uporabimo za povečanje participacije mladih?
• Kakšno vlogo imajo lahko virtualna orodja pri povečanju participacije mladih?
• Kako lahko zagotovimo, da so virtualni prostori in orodja za participacijo dostopni, vključujoči in varni?
• Kako se lahko ta orodja usklajujejo in prispevajo k formalnim procesom odločanja? Kako lahko ti prostori vplivajo na procese odločanja?
• Kako se lahko borimo proti spletnemu sovražnemu govoru in lažnim novicam?
• Kaj lahko lokalni / regionalni / nacionalni oblikovalci politike storijo za podporo virtualnih mladinskih prostorov? Kdo naj prevzame odgovornost? Katere spremembe politike so potrebne na širši ravni politike?

6. Zagotoviti trajnostno financiranje, usklajeno priznavanje in razvoj kakovostnega mladinskega dela z namenom krepitve mladinskih organizacij in njihove vloge pri vključevanju, participaciji in neformalnemu izobraževanju.

‘Pametno mladinsko delo’ je opredeljeno kot ‘inovativni razvoj mladinskega dela, ki vključuje digitalne prakse mladinskega dela in raziskovalno, kakovostno in politično komponento’.

Leta 2017 je Svet Evropske unije poudaril, da bi moralo pametno mladinsko delo mladim omogočiti, da eksperimentirajo, razmišljajo in se učijo v globaliziranem družbenem kontekstu, ki ga zaznamujejo pereči globalni izzivi. Poudaril je tudi pomen ustvarjanja pogojev za pametno mladinsko delo, in sicer z izvajanjem finančnih in strateških instrumentov za njegovo trajnost, s podporo razvoju digitalnih kompetenc mladih in mladinskih delavcev ter premostitvi digitalnega prepada med mladimi.

Podcilj preizprašuje, kako lahko mladinsko delo bolje podpira sodelovanje mladih, zlasti na področju digitalnih spretnosti in uporabe tehnologije.

Tema promocije in prepoznavanja mladinskega dela je bila v okviru finskega predsedstva v EUYD7 že podrobno raziskana. (Poročilo je dostopno tukaj)

• Katere ukrepe je mogoče sprejeti za zagotovitev ustreznega in trajnostnega financiranja mladinskega dela / mladinskih organizacij za podporo participacije mladih?
• Kako lahko delamo na večji prepoznavnosti vloge mladinskih delavcev pri podpori participacije mladih zunaj mladinskega področja? Kateri ukrepi politik lahko pomagajo?
• Kako lahko mladinsko delo bolje prispeva k premagovanju digitalnega prepada med mladimi? Kateri ukrepi politike lahko pomagajo?
• Kakšne digitalne spretnosti potrebujejo mladinski delavci za podporo participaciji mladih?

7. Zagotoviti mladim prijazne, relevantne in izčrpne informacije, ki jih pripravijo mladi sami ali pri njihovi pripravi sodelujejo, da bi omogočili participacijo mladih.

Vedno večje število sredstev, prek katerih danes lahko dostopamo do informacij, je naredilo informacije po eni strani dostopnejše, po drugi strani pa zahteva tudi kompetence za obdelavo, analizo in razumevanje teh informacij. Ta podcilj se osredotoča na konkretne ukrepe, s katerimi lahko zagotovimo, da imajo mladi ne samo dostop do informacij, temveč tudi, da jih lahko najdejo, razumejo, ovrednotijo in uporabijo.

• Kako lahko zagotovimo, da so informacije, ki so na voljo mladim, verodostojne in zanesljive ter da imajo mladi znanje in izkušnje za njihovo obdelavo in uporabo?
• Kako so lahko informacije, namenjene mladim, bolj dostopne in koristne zanje?
• Katere ukrepe lahko izvedemo za podporo mladim in mladinskim organizacijam pri ustvarjanju mladim prijaznih in zanesljivih informacij?
• Kako naj naslavljamo nevarnosti participacije v digitalnem prostoru (npr. pretiran čas za zaslonom, zasvojenost z internetom, spletno ustrahovanje, širjenje lažnih novic, propaganda, sovražni govor, spletno nasilje in nasilna radikalizacija, grožnje zasebnosti, vključno z nepooblaščeno uporabo in zlorabo podatkov in druge oblike potencialne škode)?
• Kako lahko zagotovimo, da so mladi opremljeni s spretnostmi za ‘filtriranje’ informacij?
• Kaj lahko lokalni / regionalni / nacionalni oblikovalci politike storijo za podporo informiranju mladih? Kdo naj prevzame odgovornost? Katere spremembe politike so potrebne na širši ravni politike?

EXPLANATORY NOTE on the 8th Cycle of the EU Youth Dialogue Explanatory note outlines the process, background, context, and principles of the 8th Cycle of the EU Youth Dialogue. You can find the note here: EXPLANATORY-NOTE_EUYD_-8th-cycle Other resources: German EUYC: Conference report German EUYC: Main outcomes Portuguese EUYC: Conference report Qualitative Consultation on the 8th EUYD Cycle: report Implementation Phase of the 8th EUYD Cycle: report Youth Survey of the 8th EUYD Cycle: report Joint recommendations of the 8th Cycle (in English): here EUYD8 – Youth Actions around Europe – here