Regijski dogodek Rastimo skupaj v gorenjski regiji, ki ga izvajamo z Uradom RS za mladino, je potekal v petek, 4. oktobra 2019, v Avli Mestne občine Kranj. Dogodka so se udeležili mladi in predstavniki občin iz gorenjske regije, ki so na dogodku razpravljali o informiranju mladih ter o vključevanju mladih v procese odločanja na lokalni in regijski ravni.
Na dogodku so udeležence nagovorili: predsednica MSS, Anja Fortuna, direktor URSM, Tin Kampl ter podžupan Mestne občine Kranj, Robert Nograšek.
O dobrih praksah informiranja in vključevanja mladih v procese odločanja je v strokovnem prispevku spregovorila Barbara Pfeifer, strokovna sodelavka na Inštitutu za mladinsko politiko. Primer dobre prakse participacije mladih je projekt Moja pobuda v okviru katere mladi lahko oddajo predloge za projekte in najboljše projekte financira občina. O projektnih predlogi glasujejo mladi, s tem pa je zagotovljeno za participacijo mladih tudi pri izboru najboljših projektov. Kot uspešen primer informiranja mladih v lokalnem okolju so bile izpostavljene občina Domžale, občina Trzin in občina Ajdovščina. V občini Domžale v obliki info točk informirajo mlade v osnovnih šolah, v občini Trzin imajo v občinskem glasilu rubriki Na mladih svet stoji in Iz vrtcev in šol, ki služita informiranju mladih o aktualnih dogodkih in razpisih za mlade, v občini Ajdovščina pa deluje portal Informator Wajdovske mladine, kjer lahko mladi dobijo relevantne informacije za mlade na enem mestu – prijavijo se lahko tudi na tedenski novičnik.
Sandra Bano, sodelavka uredništva mlad.si, je predstavila portal mlad.si kot primer dobre prakse informiranja mladih. Udeležencem je pokazala strukturo in delovanje portala mlad.si in jim pokazala, kje lahko dostopajo do relevantnih informacij za lokalno in regionalno okolje.
Ana Pisar Čivčić, magistrica tržnega komuniciranja, je predstavila prispevek: Se slišimo? Komuniciranje občine z mladimi in mladih z občino. Ana Pisar Čivčić je izpostavila, da je konstruktiven dialog med mladimi ter med mladimi in občino ključen za oblikovanje lokalnih mladinskih politik in spodbujanje participacije mladih. Predstavila je družbene kanale, ki naj jih uporabljajo občine za prenos informacij do mladih. Izpostavila je, da ima aktivne Facebook strani le 41% lokalnih samouprav v Sloveniji medtem, ko je delež aktivnih Facebook strani lokalnih samouprav v EU mnogo višji, in sicer 73%. Občine je spodbudila, da naj mladim prilagodijo svoje strani, vključijo povezave do družbenih omrežij ter pripravijo in implementirajo komunikacijski načrt. Mladi pa naj pri informiranju ne pozabijo, da morajo svojo komunikacijo prilagoditi tudi odločevalcem, ko jih želijo doseči. Mladi naj delajo tudi na kreativnosti objav in vključevanju mladih v pripravo in deljenje objav. Izpostavila je tudi pristop za doseganje neorganizirane mladine prek družbenih omrežij, projektov, dogodkov, neformalnih srečanj in kreativnih oziroma gverilskih pristopov. S temi spremembami lahko občine kot mladi pridobijo ideje za skupne projekte in gradijo skupnost.
V drugem delu dogodka je potekala delavnica in predstavitev rezultatov delavnice predstavnikom občin iz regije na okrogli mizi. Na delavnici se je vsaka skupina osredotočila na določeno tematiko povezano z informiranjem in vključevanjem mladih v procese določanja. Na predloge mladih za nadgraditev mladinskih politik so odzvali: Robert Nograšek – podžupan Mestne občine Kranj, Borut Sajovic – župan Občine Tržič, Miha Rezar – podžupan Občine Jesenice ter Jože Sodja – župan Občine Bohinj.
Prva skupina je predstavila načine vključevanja mladih v procese odločanja in razpravljala o pomenu participacije mladih. Poudarili so, da je potrebno v številnih občinah vzpostaviti organe za mladinske politike npr. komisija za mlade in lokalni mladinski svet. Predlagali so tudi uvedbo mladinskih kvot v občinskih organih oziroma organih odločanja, da mladi delujejo in odločajo za mlade. Skupina je izpostavila, da je vključenost mladih v procese odločanja odvisna od informiranosti mladih, zato je potrebno poskrbeti za pravočasno informiranost mladih o možnostih participacije, da ne pride do zamujenih priložnosti. K participaciji mladih bi pripomoglo tudi mreženje odločevalcev in mladih na dogodkih. Mladim je potrebno omogočiti pridobivanje izkušenj na različnih področjih, da bodo kompetentni in zaposljivi, zato je potrebno organizirati dogodke, kjer se bodo lahko mrežili med seboj ter z odločevalci in podjetniki– za financiranje takšnih dogodkov se lahko vpraša tudi lokalne podjetnike.
V drugi skupini so razpravljali o ovirah, ki zmanjšujejo participacijo mladih. Skupina je izpostavila, da participacijo mladih ovira slaba informiranost o tem na koga se obrnit za spremembe ter, da mladi ne poznajo poti kako se vključiti v procese odločanja. Skupina je predlagala uvedb kvot za mlade, saj je le majhen delež mladih občinskih svetnikov. Problem je tudi apatičnost mladih volivcev, ki pa največkrat izvira iz prepričanja, da nimajo moči za spremembe ali so razočarani zaradi neizpolnjenih obljub. Rešitev na omenjene probleme je določitev občinskega predstavnika za mladinske dejavnosti, ki bo delal predvsem na terenu z mladimi, da se jim približa ter spozna njihove potrebe in želje. Županom in podžupanom mladi predlagajo organizacijo dogodkov z mladimi, podobnih regijskemu dogodku, kjer bodo predstavniki občin nabirali informacije in ideje kaj narediti za mlade v občini. V občinah je potrebno predvsem raziskati kaj mladih želijo in potem naredit ključne pobude – mladi predlagajo, da se organizirajo delavnice na ravni občine, kjer bodo oblikovali pobude za občino. Mladi menijo, da če se bodo pobude iz teh delavnic uresničile, bodo tudi mladi pridobili zaupanje v odločevalce. Predlagajo tudi razpis za mladinske projekte, ki bi jih financirali iz občinskega proračuna.
Podžupan Občine Jesenice, Miha Rezar, se je strinjal z mladimi, da bodo mladi pridobili zaupanje v odločevalce in postali aktivnejši, če se bodo njihove pobude uresničile. S tem namenov v občini Jesenice vzpostavljajo sistem participativnega proračuna, kjer bodo mladi lahko predlagali svoje projekte, ki jih bodo potem skupaj uresničili. Podžupan je dodal, da morajo mladi začeti verjet v sistem in neposredno sodelovati, saj je to ključ do večje participacije. V občini Jesenice spodbujajo tudi sodelovanje neorganizirane mladine v procesih odločanja, s tem namenom imajo razpis za mladinske projekte na katerega lahko prijavijo projekte tudi neorganizirani mladi. Od mladih pa na Občini Jesenice pričakujejo, da bo bolj jasno izrazili svoje želje.
Podžupan Mestne občine Kranj, Robert Nograšek, je dejal, da se morajo mladi angažirati, predvsem prostovoljno, in preseči razmišljanje, da se nič ne da spremeniti. Občina sicer ne more neposredno vplivati na razmišljanje mladih, lahko pa vzpostavi okolje primerno mladim. V Kranju z namenom vzpostavljanja mladih prijaznega okolja delajo na spodbudah za zaposlovanje mladih in podjetništvu, gradnji novih stanovanj z nizkimi najemninami, privabljanju kapitala v lokalno okolje in vzpostavljanju inkubatorjev ter povezovanju izobraževalnega sistema s podjetji in usposabljanju kadra, ki ga podjetja v lokalnem okolju potrebujejo. Podžupan pričakuje večjo samoiniciativnost mladih. Poti do odločevalcev obstajajo, potrebna pa je iniciativnost mladih, da pripravijo pobude – predlog pobude lahko oddajo na občinskem svetu, vendar morajo biti pobude relevantne in imeti težo oziroma podporo občanov. V mestni občini mladim nudijo podporo za promocijo v medijskem prostoru in sredstva za realizacijo projektov.
Župan Občine Bohinj, Jože Sodja, je poudaril, da so mladi danes razkropljeni po različnih komunikacijskih kanalih in jih je zato težko doseči z vsemi relevantni informacijami. Mladi imajo tudi drugačno perspektivo kot starejši, posledično obstaja razkorak v idejah med starejšimi in mlajšimi, zato je nujno, da se vzpostavlja dialog in mladim zagotovi prostor, da uveljavijo svoje ideje. Od mladih pa župan pričakuje več poguma, da stopijo do odločevalcev s svojimi idejami in predlogi. Problem, ki ga opaža župan Bohinja v občini je stanovanjska problematika, ki pa se ne nanaša le na finančna sredstva ampak predstavlja problem predvsem omejitev gradenj v zaščitenih območjih. Če bi odpravili stroge omejitve glede dovoljenih gradenj bi lahko zadržali več mladih v lokalnem okolju. Za področje informiranja mladih ima Občina Bohinj vzpostavljeno FB stran, vse več mladih pa prebira tudi lokalni glasnik. Kljub temu, pa se v občini soočajo s slabo odzivnostjo mladih, zato so mladi vabljeni k aktivnemu sodelovanju z občino. V občini Bohinj imajo participativni proračun, želijo si tudi več srečanj oziroma dogodkov z mladimi.
Župan Občine Tržič, Borut Sajovic, je izpostavil, da v Tržiču rešujejo stanovanjsko problematiko mladih z več kot 200 stanovanji, od mladih pa pričakujejo odgovorno ravnanje s stanovanji in posledično osamosvojitev. Občina vzpostavlja dialog z mladimi v otroškem parlamentu, del mladih v občini pa je (pre)večkrat neaktiven. V občini prirejajo tudi več kot 300 dogodkov letno na katerih pričakujejo mlade. Župan je poudaril, da so odločevalci v službi ljudi ter so za svoje delo nagrajeni na volitvah, zato prisluhnejo predlogom občanov. Na žalost pa je danes več idej kot je na voljo finančnih sredstev zato morajo narediti selekcijo prispelih projektov.
Prispevek o dogodku si lahko preberete na: mladi.si https://www.mlad.si/blog/tin-kampl-dogodki-rastimo-skupaj-odgovarjajo-na-potrebe-mladih-in-obcin/
Sprejemam piškotke