V petek, 28. junija 2019, je v Kulturnem centru Semič potekal prvi regijski dogodek projekta Rastimo skupaj v letošnjem letu. Na dogodku je več kot štirideset mladih in odločevalcev iz jugovzhodne Slovenije razpravljalo o informiranju mladih na lokalni in regijski ravni ter o vključevanju mladih v procese odločanja oz. e-participaciji mladih.
V prvem delu dogodka so udeležence dogodka nagovorili: predsednica MSS Anja Fortuna, direktor URSM Tin Kampl, ter županja Semiča Polona Kambič. Županja Semiča, Polona Kambič, je v pozdravnem nagovoru izpostavila pomembnost sodelovanja mladih in odločevalcev v občini ter izrazila zadovoljstvo z aktivnostjo mladih v Semiču in novoustanovljenim odborom za mlade. Županja Semiča je na dogodku poudarila, da je pred njimi oblikovanje strategije za mlade, ki jo morajo pisati mladi, ter vzpostavitev učinkovitih komunikacijskih kanalov za mlade.
Barbara Zagorc, sodelavka za mladinske dejavnosti na javnem zavodu KŠTM Sevnica, je predstavila primer dobre prakse vključevanja mladih v procese odločanja v občini Sevnica ter delovanje odločevalskih organov in mladinskih organizacij v občini Sevnica. Občinam in mladim, ki so v postopku oblikovanja strategije za mlade, je predstavila proces oblikovanja strategije za mlade ter jim ponudila koristne nasvete za učinkovito vključevanje mladih v pripravo strategije za mlade. Poudarila je, da so učinkovitejši osebni pristopi odločevalcev do mladih ter, da se mlade spodbudi k aktivnosti in sodelovanju z neformalnimi srečanji.
Maja Mojškerc, sodelavka uredništva mlad.si, je predstavila portal mlad.si kot primer dobre prakse informiranja mladih in pozvala mlade ter odločevalce k spremljanju portala in deljenju informacij. S področjem informiranja mladih je nadaljevala Ana Pisar Čivčić, magistrica tržnega komuniciranja, ki je predstavila prispevek: Se slišimo? Komuniciranje občine z mladimi in mladih z občino. Ana Pisar Čivčić je poudarila, da se morajo občine in mladi razumeti pri prenosu sporočila ter prilagoditi ton in sporočilo prejemniku sporočila. Institucijam in mladim je predlagala vzpostavitev komunikacijske strategije ter pridobivanje povratnih informacij s strani uporabnikov oziroma mladih, ki lahko vodijo v izboljšanje komunikacije.
V drugem delu dogodka je sledila delavnica in predstavitev rezultatov delavnice županjam in županom iz regije na okrogli mizi. Na delavnici se je vsaka skupina osredotočila na določeno tematiko povezano z informiranjem in vključevanjem mladih v procese določanja. Županja Občine Semič, Polona Kambič, župan Občine Metlika, Darko Zevnik, in župan Občine Šentjernej, Radko Luzar, so v sklopu okrogle mize prisluhnili mladim, ki so sporočili svoje ideje in pobude za vključevanje in informiranje mladih.
Prva skupina je predstavila razloge zakaj je pomembno, da občina spodbuja mlade, k aktivni participaciji ter ukrepe za povečanje participacije mladih. Izpostavili so, da mladi dobijo z vključevanjem v procese odločanja občutek veljavnosti, spoznavajo delovanje občinskih organov in strukturo lokalnih politik ter krepijo svoje kompetence. Občina pridobi od mladih kreativne ideje, ki jih lahko uveljavijo pri oblikovanju lokalnih politik. Predlagajo, da občine namenijo več prostora za mlade ter k mladim pristopijo z bolj osebnim oziroma neformalnim pristopom, ki jih bližje mladim. Za povečanje participacije mladih je potrebno izboljšati komunikacijo med mladimi in občino ter spodbuditi izmenjavo znanj in idej med mladimi in občino.
V drugi skupini so razpravljali o načinih vključevanja mladih v procese odločanja. Mladi so odločevalcem predlagali, da bi morali izvesti več projektov na lokalni ravni v okviru mladinskega dialoga, participativnega proračuna itd. Poudarili so, da je bi bilo potrebno okrepiti nagovarjanje mladih že v višjih razredih osnovne šole in jim predstaviti delovanje mladinskih organizacij, saj formalni sistem posveti premalo pozornosti prestavitvi delovanja mladinskih organizacij in spodbujanju mladih k vključitvi v procese odločanja. Veliko vlogo pri spodbujanju mladih za vključitev v procese odločanja imajo tudi straši, zato bi bilo potrebno vzpostaviti uspešno komunikacijo s starši ter jim predstaviti prednosti in možnosti participacije mladih v procesih odločanja. Mladi, ki so aktivni v organizacijah, pa si želijo več povezovanja med organizacijami in vzdrževanja stikov z mladimi, ki so bili v preteklosti aktivni. Za vključitev mladih in naslavljanje potreb mladih bi morali tudi bolj pogosto analizirati njihovo stanje in želje mladih.
Tretja skupina je med ovire, ki zmanjšujejo participacijo mladih navedla pomanjkanje komunikacije med mladimi in občino, občutek nezmožnosti vplivanja na odločanje, geografsko razpršenost mladih, nepoznavanje možnosti za vključevanje v procese odločanja ter predsodek, da so mladi nezainteresirani za participacijo. Predlagali so, da je potrebno izboljšati komunikacijo med mladimi in odločevalci ter mladim predstaviti možnosti vključevanja v procese odločanja in delovanja občinskih organov.
Četrta skupina je zbrala skupne predloge za izboljšanje informiranja mladih o možnostih vključevanja v procese odločanja. Občinske spletne strani bi morale biti prilagojene mladim npr. z zavihki za mlade, vsebina in ton komunikacije bi morala biti prilagojena mladim. Pričakujejo več osebnega in neformalnega kontakta odločevalcev z mladimi ter profesionalizacijo nevladnega sektorja. Pomembno vlogo pri spodbujanju mladih k aktivnosti v lokalnih mladinskih politikah imajo vrstniki in vzorniki, ki so tudi vir informacij o možnostih za participacijo med mladimi. Mladi si želijo tudi lokalnih glasil za mlade, ki bi ponujali relevantne informacije, mladih pa bi prispevali vsebino za glasila. Predlagajo tudi več dogodkov za mlade na lokalni ali regionalni ravni in informiranje mladih o možnostih za vključevanje na teh dogodkih.
Mladi so predlagali tudi ustanovitev mladinskih svetov lokalnih skupnosti, ki bi spodbudili participacijo; predlagajo ustanovitev MSLS-jev med občinami, ker imajo predvsem manjše občine premalo mladinskih organizacij za ustanovitev MSLS-ja. Za območje Bele krajine predlagajo ustanovitev Belokranjskega mladinskega sveta, razmišljali so tudi o oblikovanju skupne oziroma Belokranjske strategije za mlade.
Sprejemam piškotke