Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Kabinet predsednika Vlade RS so v četrtek, 18.5.2017, v Kluba Cankarjevega doma organizirali javno razpravo o predlogu Strategije dolgožive družbe. Strategija dolgožive družbe naj bi postavila vsebinski okvir za izvedbo potrebnih sprememb v družbi, ki so posledica demografskih gibanj. Starostna struktura prebivalstva v Sloveniji se namreč naglo spreminja; pričakovana življenjska doba se podaljšuje, delež starejših od 65 hitro narašča. Zato so potrebne prilagoditve na številnih področjih: trgu dela, izobraževanju in usposabljanju, ureditvi sistemov socialne zaščite, bivalnem in delovnem okolju, na področju civilne in politične participacije.
Strategija dolgožive družbe: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Strategija_dolgozive_druzbe/Osnutek_SDD_april_2017_prava_verzija.pdf
Mladinski svet Slovenije je že tekom priprave Strategije dolgožive družbe delovni skupini posredoval predloge za okrepljeno medgeneracijsko sodelovanje na različnih področjih, ki bi odgovorilo na nekatere izzive prihodnosti (mentorske sheme, vključitev pomena medgeneracijskega sodelovanja v izobraževalni proces, izmenjava znanj tekom delovnega procesa, vključitev mladih in starejših v ESS, svete ZPIZ in ZZZS ter v Državni svet RS, sobivanje študentov in starejših v domovih za ostarele, spodbujanje skupnega sobivanja različnih generacij,..).
Na javni razpravi so poleg ministrstev, svoje videnje na Strategijo predstavili tudi predstavniki civilne sfere: Janez Sušnik, Jože Mermal in Jasmina Opec Vöröš kot strokovna sodelavka MSS. MSS je na javni razpravi izpostavil pomen medgeneracijskega sodelovanja in dejstvo, da se potrebe, s katerimi se srečuje mlada generacija, lahko zadovoljijo že s tesnim medgeneracijskem sodelovanjem. Iz tega naslova MSS aktivno sodeluje z ZDUS in organizira javne razprave o pomenu medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti. Dejanski učinki Strategije bodo odvisni od kvalitetne priprave in izvedbe posameznih ukrepov, pri čemer pa morajo sodelovati različne generacije. Ki imajo v družbi različne potrebe in tudi poglede. Sprememb v družbi ne bomo dosegli, če se bo katerakoli generacija počutila izključeno iz procesov odločanja.
Jasmina je izpostavila še pomen raziskovanja polja pozitivnih učinkov medgeneracijskega sodelovanja, pri čemer pa Slovenija ne sme samo spremljati napredka na tem področju iz tujine, temveč mora tudi sama investirati v raziskave na tem področju, ki lahko izboljšanje življenja vseh generacij.
Nikakor pa se ne sme iz priprave akcijskih načrtov in izvajanja strategije izključiti lokalnega okolja, saj ima le-to velik vpliv na življenje posameznika. Lokalno okolje je potrebno seznaniti z demografskimi trendi, ga nanje pripraviti n pomagati, da vsaka lokalna skupnost sprejme svoje konkretne načrte na področjih, na katere se nanaša Strategija dolgožive družbe.
Sprejemam piškotke