Ljubljana, 15.5.2019 – V okviru drugega dne na Dnevih medgeneracijskega sožitja smo na Mladinskem svetu Slovenije pripravili okroglo mizo z naslovom »Prepoznamo potenciale starejših?«, kjer smo se z gosti pogovarjali o mentorstvu kot o medgeneracijskem prenosu znanja.
Na okrogli mizi, ki se je pričela ob 14.00 uri na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so sodelovali:
– Jaka Matičič, podpredsednika Mladinskega sveta Slovenije za mladinske politike
– Boris Janez Bregant, predsednik Društva upokojencev Jesenice , ki je zastopal Zvezo društev upokojencev Slovenije
– Andreja Sever, vodja področja kadrov na Gospodarski zbornici Slovenije
– mag. Vojmirj Urlep, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade RS in
– Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Urad za makroekonomske analize in razvoj je leta 2016 objavil obsežen dokument Demografske spremembe ter njihove ekonomske in socialne posledice, v katerem opozarjajo, da bo proces staranja prebivalstva v Sloveniji intenzivnejši kot v drugih državah Evropske unije in da bo zmanjševanje število delovnih aktivnih v naslednjih desetih letih na trgu dela v Sloveniji postalo omejitveni dejavnik za gospodarsko rast. Medtem, ko je stopnja delovne aktivnosti srednje generacije danes med najvišjimi v Evropski uniji, je vključenost mladih in starejših na trg dela v Sloveniji pod evropskim povprečjem. Mladi dlje časa ostajajo v izobraževalnem procesu in pozno vstopajo na trg dela, starejši pa trg dela zapuščajo hitreje kot njihovi vrstniki v drugih državah.
Čim prejšnje vključevanje mladih na trg dela in ostajanje starejših v delovnem procesu je pogosto odvisno od posameznikovega dojemanja lastne sposobnosti, možnostih samouresničevanja in občutka sprejetosti v delovni proces. Mentorstvo na delovnem mestu tako predstavlja enega največjih potencialov za dvig stopnje delovne aktivnosti vseh generacij.
Hiter tehnološki razvoj in vse večja količina informacij namreč od posameznika zahtevajo nenehno učenje in pridobivanje novih znanj. Nemogoče je pričakovati, da bi vsak od nas vedel in obvladal vse, zato je strateško vzpostavljen sistem izmenjave znanj med različnimi generacijami znotraj določenega delovnega procesa eden ključnih dejavnikov tako za posameznikov razvoj kot za napredek organizacije, kateri posameznik pripada.
V prihodnosti bo potrebno še večje ozaveščanje posameznika, da se njegovo učenje ne konča s koncem formalnega izobraževanje, in ozaveščanje organizacij, da bodo mentorstva med različnimi generacijam in izmenjavo znanj med zaposlenimi vnesla kot del svoje obvezne poslovne prakse. Le tako bomo zagotovili, da se bodo potenciali posameznikov in družbe kot celote lahko v polnosti razvili.
Z gosti smo pregovorili o nekaj primerih dobrih mentorskih praks, prav tako pa smo se dotaknili tudi vloge države pri spodbujanju prenosa znanj in pogledali, kako na mentorstvo gledajo različne generacije.
Jaka Matičič je izpostavil, da se mentorstvo v nevladnih organizacijah razvija samo po sebi, v gospodarstvu in v javnem sektorju pa je stanje na tem področju zelo slabo. Raziskave iz tujine naj bi kazale, da starejši mentorji veliko pridobijo ob mlajših mentorirancev – novo energijo na delovnem mestu, pa uvid v tehnologije, s katerimi imajo mladi manj težav. Zato je prepričan, da mentorstvo izboljšuje učinkovitost vseh zaposlenih. Po Matičičevem mnenju bo medgeneracijski prenos znanj še bolj pomemben v prihodnosti, ko se bomo soočali z demografskimi izzivi. Mladi lažje osvojijo veščine v konkretnem delovnem okolju ter sočasno posvojijo tudi vrednote določenega delovnega okolja.
Boris Janez Bregant je poudaril, da imajo mladi bistveno več znanj in enostavneje pridejo do tistih, ki jih še nimajo, starejši pa imajo številne izkušnje, ki so nastale tekom dela. Mladi, po njegovem prepričanju, pogosto pozabijo tudi na varno delo. Po Bregantovem mnenju so danes redka podjetja, ki imajo dobro urejeno napredovanje, pri katerem je eden od načinov pridobivanje kompetenc za mentorstvo. Marsikatero podjetje namreč meni, da je starejši delavec predrag, premalo učinkovit in zato podjetnika nezanimiv, lahko pa bi bil čudovit mentor.
Andreja Sever je opozorila na pozitivne izkušnje ob ponovni uvedbi vajeništva v Sloveniji. Mentorji namreč na vajence prenašajo veščine, ki jih v šolah ne morejo. Mentorji pripovedujejo, da jim mladi prinašajo veliko energije, nova spoznanja in hitre rešitve, za mlade pa je izjemnega pomena občutka vključenosti v delovno okolje.
Mag. Vojmir Urlep je izpostavil, da je mentorstvo pomemben del osebnostnega in profesionalnega razvoja ter potenciala vsakega posameznika. Zelo pomembno je, da med mentorjem in mentorirancem ni hierarhičnega odnosa. Temeljna naloga mentorja je po njegovem prepričanju, da mentoriranca usmerja, vodi, buri njegovega duha, z njim deli kritične poglede in stališča, ter ga tak poskuša pripeljati do tega, da pride so rešitve. Gre za poskus celovitega oblikovanja osebnosti posameznika.
Tilen Božič je poudaril, da so najboljše ekipe, ki delujejo povezano in homogeno, hkrati pa znotraj poteka proces mentoriranja. Po njegovem mnenju je zelo pomembno mlade generacije takoj vključiti v delovni proces. Na žalost si po njegovem mnenju v slovenskem gospodarstvu mentorstvo za novince pogosto predstavljajo tako, da dva meseca kuhajo kavo in zlagajo papirje. Na ministrstvu tako opažajo, da imajo podjetja kar težave s tem, da je treba v mentorje vlagati.
FOTO: Urška Boljkovac, ZDUS
Sprejemam piškotke