Ljubljana, 14.5.2019 – V okviru Dnevov medgeneracijskega sožitja smo na Mladinskem svetu Slovenije prvi dan festivala pripravili okroglo mizo z naslovom »Bo prihodnost prekarna?«, kjer smo se z gosti pogovarjali o negotovih in netipičnih oblikah dela.
Na okrogli mizi, ki se je pričela ob 14.00 uri na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so sodelovali:
– Črt Poglajen, direktor Inštituta za študije prekariata
– Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije
– Tatjana Čerin, izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije in
– Boris Janez Bregant, predsednik Društva upokojencev Jesenice, ki je zastopal Zvezo društev upokojencev Slovenije.
Mednarodna organizacija dela ter Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj sta definirali štiri dejavnike, ki spreminjajo trg dela: to so globalizacija, klimatske in demografske spremembe ter tehnološki razvoj. Ti dejavniki vplivajo na oblike dela, ki jih poznamo danes, oblikujejo nove, odpirajo številna družbena vprašanja o vlogi in vrednosti dela v družbi in v posameznikovem življenju. Prinašajo veliko priložnosti, a hkrati tudi veliko izzivov. Od ustrezne reakcije nanje bo odvisno ali bodo te spremembe gibalo našega razvoja, ali pa bodo nove oblike dela in neustrezen odziv nanje povzročile zmanjšanje socialnih in ekonomskih pravic posameznika ter družbene blaginje nasploh. Že danes se v slovenski družbi ponekod soočamo s številnimi izzivi na trgu dela: prenizkim plačilom za delo, predolgimi delovniki, slabimi delovnimi pogoji, novimi oblikami dela, ki ne zagotavljajo socialne zaščite, vse težjim usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja. Neustrezen odziv družbe in države na te pojave negativno vpliva na človekovo zdravje, na oblikovanje družine, na osamosvajanja mladih, na skrb posameznika za njegov osebnostni razvoj. Zaradi neustreznega odziva na nove oblike dela se zmanjšujejo tudi prilivi v sisteme socialne zaščite in ogroža naša skupna blaginja. Z našimi gosti smo se pogovarjali o tem, kako se soočiti z novimi oblikami dela? Kakšen je trenutno položaj prekarnosti v slovenski družbi? Kakšen pogled ima na to mlada generacija in kako to vpliva na njeno osamosvojitev? Kako na spremenjene razmere na trgu dela gleda starejša generacija? Kako v spremenjenih razmerah in v pojavu novih oblik dela voditi socialni dialog, ki bo omogočal gospodarski razvoj v vsem bolj globalno konkurenčnem svetu in hkrati omogočal dostojno življenje posameznika?
Črt Poglajen je prekarnost postavil v širši kontekst trajnostnega družbenega razvoja prihodnosti, in izpostavil, da je vlada kot ključne tri vrednote za prihodnost izpostavlja skupno dobro, socialno
dojemljivo in solidarno družbo ter gospodarstvu naklonjeno okolje, gospodarska zbornica (GZS) ključne prioritete vidi v partnerstvu, ugledu, družbeni odgovornosti, zadovoljstvu in pozitivni klimi, na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa poudarjajo dostojno delo, solidarnost in socialno pravičnost, in dodal, da v družbi, kjer je “prekarnost razraščena”, nobena od teh vrednot ne more priti do izraza. Po mnenju Poglajna so prekarnosti najbolj izpostavljeni starejši in mladi, saj je kar 75 odstotkov mladih v prekarnih delovnih razmerjih, kar prinaša podaljšano odvisnost od staršev in zapoznelo osamosvojitev mladih, nezmožnost oblikovanja družine, med mladimi se še pred 30. letom pojavlja izgorelost. Kot rešitev za odpravo prekarnosti je izpostavil sankcije države prek inšpektorjev za delo in »pozitivne sankcije« civilne družbe, stroke in države.
Anja Fortuna je izpostavila, da je trg dela izjemno neprijazen do mladih in velik problem t.i. revnih zaposlenih, ki delajo, pa še vedno kljub temu živijo pod pragom revščine. Še v posebno težkem
položaju so mladi, ki delajo preko s.p.-jev. Vse to pa po njenem mnenju vpliva tudi na druga področja, predvsem na odselitev na svoje.
Tatjana Čerin je na začetku svoje razprave izpostavila, da v Sloveniji še vedno nimamo jasne opredelitve, kaj prekarno delo sploh je. Na Gospodarski zbornici Slovenije o prekariatu govorijo samo takrat, ko se netipične oblike dela uporabljajo nezakonito, ko obstajajo elementi delovnega razmerja, pa se vseeno ne sklene. Pri tem je opozorila, da ima tudi zakonita uporaba netipičnih oblik dela lahko velike negativne posledice za prihodnost (samozaposleni espeji si plačujejo minimalne prispevke, kar bo vplivalo na njihove pokojnine). Čerinova je predstavila tudi raziskavo Eurofounda, ki kaže, da je v Sloveniji na vprašanje o odločitvi za s.p. 61 odstotkov samozaposlenih odgovorilo, da gre za osebno odločitev, da nimajo druge možnosti 17 odstotkov, 16 odstotkov pa je reklo, da gre za kombinacijo obeh. Nove tehnologije po besedah Čerinove prodirajo na trg, prihodnost bo robotizirana, priložnosti za delo, ko bo samo en odjemalec dela, bo vse manj in vse več bo zaposlitev, kjer bo odjemalcev dela veliko, sploh v storitvenem sektorju gospodarstva.
Boris Janez Bregant je opozoril na problem uporabe izraza »prekarnost« in poudaril, da je potrebno delu ponovno vrniti čast. Po njegovem mnenju je kaznivo dejanje že, če nekdo novači delavce na način, naj odpre s.p. in bo delo dobil. Ker se od prekarnega dela plačujejo minimalni prispevki, v šolskem in zdravstvenem sistemu zmanjkuje denarja.
FOTO: Urška Boljkovac, ZDUS
Sprejemam piškotke