Ljubljana, 17.09.2019 – Podpredsednik MSS Jaka Matičič in vodja zagovorništva Jasmina Opec Vöröš sta se udeležila 16. seje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je med drugim obravnavala tudi Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za mladino 2013-2022 za leto 2018.
Poročilo vsebuje pregled aktivnosti, ki so se izvajale v letu 2018 na vseh 6 vsebinski točkah Nacionalnega programa za mladino 2013-2022. Poročilo je sprejela vlada na svoji 27. redni seji 11.4.2019, na podlagi sklepa pristojnega delovnega telesa Državnega zbora RS pa ga morata vsako leto obravnavati tudi Državni svet RS in Državni zbor RS.
Nekaj ključnih pripomb Mladinskega sveta Slovenije na izvajanje Nacionalnega programa za mladino 2013-2022 v letu 2018 po posameznih sklopih:
IZOBRAŽEVANJE
• Država veliko sredstev (tudi s pomočjo EU skladov) namenja delovanju številni kariernih centrov po Sloveniji, vendar je pogosto izpostavljen občutek, da preveč razpršena ponudba kariernih svetovalcev mlade bolj bega kot pa jim daje jasne usmeritve pri načrtovanju kariere. Mladi imajo ali premalo informacij ali pa jih je toliko, da jih niso sposobni absorbirat. Bolj kot razmah številnih kariernih centrov, bi bilo potrebno vseživljenjsko karierno orientacijo vključiti v izobraževalni sistem od vrtca naprej (seveda prilagojeno starosti).
• Pri povezovanju formalnega in neformalnega izobraževanja je veliko odvisno od zavzetosti posameznih šol – nekatere imajo vrata široko odprta neformalnemu izobraževanju, druge se ga otepajo. Vendar bo potrebno zavedanje, da bodo mladi pripravljani na izzive prihodnosti, na čas, ko bodo še bolj pomembne neformalne kompetence, morali osvojiti določena znanja, ki je formalni izobraževalni sistem ne daje v zadostni meri.
• Pri mednarodni mobilnosti mladih imamo kar nekaj programov, ki spodbujajo tako mednarodno mobilnost profesorjev kot študentov pri odhodu v tujino, dokaj šibki pa smo še vedno pri zagotavljanju pogojev za vračanje mladih nazaj v Slovenijo. Zaželjeno je, da mladi gredo spoznavat širni svet, vendar imajo številni nato težave, ko se želijo vrniti – ali ni dovolj kvalitetnih delovnih mest, ni podpore pri vrnitvi, nekateri jih jemljejo kot konkurenco, ne kot prednost…Naloga države je, da naredi strateški načrt, s katerimi bi omogočila vrnitev intelektualcev nazaj v domovino.
• Pozitivna je vzpostavitev sistema evidentiranja in dokumentiranja kompetenc študentskega dela, a izziv še vedno ostaja, kako evidentirati številna neformalno pridobljena znanja, ki jih mladi pridobijo tekom prostovoljskih aktivnosti.
ZAPOSLOVANJE
• Brezposelnost med mladimi se je v zadnjih letih zmanjšala (posledica tako gospodarske rast kot manjšega deleža mladih), kljub temu, da je potrebno kot pozitiven primer sodelovanja mladih in ministrstev izpostaviti delovno skupino Jamstvo za mlade, ki deluje na Ministrstvu za delo, kjer spremljamo položaj in skušamo skupaj oblikovati take ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki bodo mladim omogočile čim prejšnji vstop na trg dela. Za učinkovit vstop na trg dela niso v prvi vrsti ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ampak je potrebno že tekom izobraževanja doseči, da ukrepov aktivne politike zaposlovanja sploh ne ni potrebovali. Da še kako potrebujemo spremembe v izobraževalnem sistemu, priča pilotna uvedba vajeništva. Po začetnem skromnem vpisu se zanimanje za programe vajeništva med mladimi povečuje, prav tako so povečini izjemno pozitivne njihove izkušnje. V naslednjih mesecih in letih nas čaka še kar nekaj dela na področju promocije vajeništva, saj so številni mladi še vedno premalo informirani o ponovni uvedbi vajeništva.
• Izziv ostajajo dolgotrajno brezposelni mladi oziroma mladi, ki imajo številne težave (duševne, družinske, telesne,..) in se zaradi tega težje vključujejo na trg dela. Pri teh mladih bo potrebno vzpostaviti posebne programe za njihovo celovito integracijo v družbo in posledično tudi na trg dela.
• Pri izboljšanju kakovosti zaposlitve pogosto govorimo o prekarnem delu, za katerega niti ne vemo, kaj to je – definicije ni. Dejstvo je, da se trg dela spreminja, spreminja se tudi pogled mladih na to, v kakšni obliki želijo delati (narašča delež freelancerjev). Bolj kot o pogodbi za nedoločen čas bi morali govoriti o dostojnem plačilu za opravljane delo in minimalnih socialnih standardih, ne glede na to, v kakšni obliki posameznik dela. Denimo pravica do bolniškega nadomestila bi morala pod enakimi pogoji pripadati tistemu, ki dela po pogodbi o zaposlitvi kot tistemu, ki dela preko s.p. – Vzpostavitev zgolj regijskih centov za dostojno delo, brez sistemskih ukrepov, ne bo dovolj za kakovostne zaposlitve.
• Na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega oziroma družinskega življenja pozdravljamo spremembe na področju izrabe očetovskega dopusta in starševskega dopusta za posvojitelje. Potrebne bodo še prilagoditve na področju vrtcev sodobnim delovnim urnikov. Pa tudi večje ozaveščanje delodajalcev, da lahek dostop do tehnologije (službeni telefon, elektronska pošta na telefonu) ne pomeni, da mora biti posameznik 24 ur na razpolago, tudi izven delovnega časa.
BIVANJSKE RAZMERE MLADIH
• Področje bivanjske problematike je trenutno najbolj akutno področje osamosvajanja mladih. Javnih najemnih stanovanj ni, prav tako tudi ne tržnih (ali pa so njihove cene poletele v nebo). Stanovanjski krediti so mladim, ki nimajo zaposlitve za nedoločen čas, praktično nedosegljivi.
• Največ napredka so dosegle posamezne občine, ki imajo razpise prilagojene mladim (npr. Ljubljana, Celje).
• Tako NPM kot Nacionalni stanovanjski program predvidevata vzpostavitev ugodnejših stanovanjskih kreditov za mlade (po jamstveni ali podobni kreditni shemi), o čemer se niti ne govori, kaj šele, da bi se realiziralo.
• MSS je vzpostavil informacijsko točko za mlade, kjer objavljamo koristne informacije o reševanju bivanjske problematike mladih.
ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE
• Raziskave kažejo, da se mladi vse bolj zavedajo zdravega načina življenja, da se povečuje telesna aktivnost, spreminjajo prehranske navade, zmanjšuje kajenje in uporaba alkohola med mladimi. Sočasno pa se opaža, da so mladi vse manj zadovoljni s sabo, s svojim življenjem, kar načenja njihovo duševno zdravje. Področje krepitve duševnega zdravja mladih tako postaja vse bolj pomembno, kliče po širšem družbenem odzivu, opozarjanju na to problematiko. V zavedanju tega smo na MSS ustanovili ekspertno skupini za duševno zdravje, v kateri poleg mladih sodeluje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.
• K tem poglavju sodi tudi izboljšanje potovalnih navad med mladimi kot zaveza k trajnostni mobilnosti (uporaba javnega potniškega prometa), področje, za katerega lahko rečemo, da se zelo slabo urejeno. Redni linj javnega potniškega prometa je vse manj, predvsem mladi iz oddaljenih krajev težko pridejo do večjih središč, do svojih prijateljev, kar vpliva tudi na njihovo socialno izključenost. Država bi se pomena dobro urejenega javnega potniškega prometa za enakomeren razvoj države in zagotavljanja pravice vseh mladih do enakih kakovostnih storitev in socialne interakcije morala zavedati in v ta namen v večji meri subvencionirati javni potniški promet.
MLADI IN DRUŽBA TER POMEN MLADINKSKEGA SEKTORJA
• Eden največjih izzivov pri našem delu je pridobitev dovolj kakovostnih podatkov za oblikovane ustreznih ukrepov za lažje in hitrejše osamosvajanje mladih. Raziskav je zelo malo, zato je že NMP predvideval vzpostavitev nacionalne organizacije za raziskovanje mladine, kar je še vedno mrtva črka na papirju. Posebej danes, ko nam fokus pri mladih niso več številke o brezposelnosti, ampak izzive, ki se težko rangirajo s podatki Statističnega urada, je potreba po taki organizaciji še kako potrebna.
• Na MSS si zelo prizadevamo, da bi mladi bolj participirali v družbi, zato že dolgo odločno zagovarjamo uvedbo državljanske vzgoje kot obveznega predmeta na vseh ravneh izobraževalnega sistema. Mladi se prepogosto slabo informirani o svoji državi, njenem delovanju, zgodovini, kulturi in drugih pomembnih državotvornih elementov, zato se počutijo manj povezane z državo in manj participirajo v družbi.
• V letu 2018 ni bilo zabeleženega nobenega ukrepa na področju, ki postaja mladim vse bolj pomembno – na področju okolja oziroma spodbujanja trajnostnega načina družbenega delovanja. Država si ne sme privoščit, da ne bo z nobenim ukrepom (programi, projekti, uvajanje vsebin trajnostnega razvoja v nacionalni kurikulum) zajezdila vala mladih v želji po okoljskih spremembah. Zato pričakujemo, da država v letošnjem letu pripravi (skupaj z mladinskimi organizacijami) program dela na področju trajnostnega razvoja med mladimi.
KULTURA, USTVARJALNOST, DEDIŠČINA IN MEDIJI
• Pohvala Ministrstvu za kulturo in JSKD-ju za številne projekte za promocijo in vključevanje mladih v kulturo.
• Področje, kjer v letu 2018 ni bilo nobenega ukrepa, pa bi ga bilo nujno potrebno izvesti, je področje medijske pismenosti. Živimo namreč v času eksplozije novic, pojava t.i. fake-news, in predvsem mladi v vsem tem kaosu informacij ne vedo, kaj je resnično, kaj verjeti, kaj s posamezno informacijo početi. Zato je nujno, da se v skladu z NPM že v letošnjem letu začne priprava akcijskega načrta medijske pismenosti in razprava o uvedbi medijske pismenosti v osnovno in srednješolsko izobraževanje.
Sprejemam piškotke