Na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) smo v petek, 9. 7. 2020, v okviru obiskov ministrstev obiskali Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Na ministrstvu smo predstavili novo izvoljeno ekipo MSS in si v uvodu zaželeli, da bi z ministrstvom imeli stalni kontakt, preko katerega bi lahko sprotno reševali aktualne problematike, ki se pojavljajo med mladimi.
V nadaljevanju smo predstavili raziskavo Mladina 2020, kjer smo na splošno izpostavili težave pri duševnem zdravju mladih in jih hkrati povezali z ostalo problematiko mladih, ki se bolj nanaša na MDDSZ, poleg tega pa smo poudarili tudi pozitivne lastnosti, ki jih kaže raziskava, o katerih smo se razpisali tudi v eni od preteklih objav o Mladini 2020.
Posebno pozornost iz raziskave Mladina 2020 smo namenili prekarnosti mladih in zaposlovanju. Predstavili smo podatke, da je prekarnost med mladimi sicer nekoliko upadla, pa vendar je še vedno najvišja v EU, kar je za Mladinski svet Slovenije nedopustno! Raziskava je namreč pokazala, da si mladi želijo stalnih zaposlitev in to veliko bolj kot v letih 2000 in 2010, tudi v zameno za nižje plačilo. Izpostavili smo, da več mladih, kot v povprečju EU, dela v atipičnem času. Zavedati se je sicer potrebno, da je bila denimo raziskava leta 2010, ki je bila delana po isti metodologiji, objavljena v času največje ekonomske krize; kljub temu pa longitudinalni prikaz kaže, da mlade sedaj veliko bolj skrbi, da bodo ostali brez zaposlitve. Če je bil delež teh v letu 2000 in 2010 blizu 20 %, pa je bil ta v letu 2020 preko 40%. Pozdravili smo uradne podatke, da se je delež brezposelnih mladih prepolovil, zaskrbljujoče pa je, da po anketni metodologiji, ki jo uporablja Mladina 2020, v primerjavi s preteklima raziskavama delež ni padel skoraj nič – kljub temu, da naj ne bi bili več v ekonomski krizi. Predstavili smo mnenje, da to lahko nakazuje, da se mladi kljub študiju (ko se ne štejejo za brezposelne, od mladih pa se v večini že pričakuje, da opravljajo delo) ali odprtem s.p.-ju, v katerem delajo le nekaj ur v tednu, čutijo brezposelne, kar po našem kaže, da bi morda morali razmisliti o prilagoditvi ukrepov kljub odličnim uradnim številkam.
Kot odgovor je MDDSZ predstavil načrte, da bodo spodbujali delodajalce, da zaposlujejo mlade, na drugi strani pa tudi mlade, da čim prej odidejo na trg dela in prenehajo s študentskim delom. Razlog, da se mladi počutijo brezposelne, vidijo v po njihovem mnenju širši sliki v državi, saj naj bi zaposlitve na splošno ne bile več tako stabilne kot nekoč, na trg pa naj bi prihajalo tudi več tujih delodajalcev, ki hitreje zapirajo podjetja. Menijo, da zaposleni v takih podjetjih sami sebe hitreje vrednotijo kot nezaposlene ali kot pred izgubo zaposlitve. Želijo si, da bi mladi prej vstopali na trg dela, starejši pa kasneje izstopali. Zato si MDDSZ želi zmanjšati študentsko delo po 25. letu. V nacionalnem načrtu za okrevanje naj bi delali v smeri, da delodajalce premamijo, da mlade zaposlijo, hkrati pa tudi študente in mlade spodbudijo k plačevanju v pokojninsko blagajno. Izpostavljeno je bilo, da zaradi prepoznega vstopa na trg dela mladih pokojninska blagajna ne bo več vzdržna. Menijo, da bi mladi morali pridobiti več kompetenc, da bodo po študiju bolj zanimivi za delodajalce.
MSS se seveda strinja, da je demografska slika v Sloveniji težka, vendar pa ne more sprejeti, da je večina odgovornosti na mladih. Tako ne v zvezi s prekarnostjo kot tudi ne s poznim odhodom na trg dela. Strinjamo se sicer, da se je trg dela predrugačil, Slovenija pa ima še vedno statistično najvišje številke v EU glede prekarnosti mladih, kar kaže, da je to urgentna zadeva, v katero je potrebno vložiti ogromno dela. Slovenski trg ne more biti tako ločen od ostalih držav v EU, da bi lahko te številke sprejeli. Glede študentskega dela pa smo poudarili, da mladi preko njega letno prispevamo v pokojninsko blagajno od 60 – 70 milijonov evrov. Naj pa poudarimo, da je obdavčitev študentskega dela tako visoka, da tudi mladim ni več v interesu, da bi zaradi tega odlašali z zaposlitvijo. Mladi v Sloveniji si želimo biti bolj avtonomni (kar kaže tudi raziskava Mladina 2020) in želimo skrbeti za lastne finance. Vemo, kakšne so razmere na trgu nepremičnin. Po raziskavi EUROŠTUDENT študentje mesečno porabijo od 500 do 600 EUR. Ta znesek se morda zdi pretiran, vendar, če gledamo na koga, ki nima možnosti živeti doma, pod sponzorstvom staršev ali skrbnikov, ker izhaja daleč izven Ljubljane, ta znesek hitro ni več tako visok. Državna štipendija povprečno v Sloveniji znaša 125 EUR, dobi pa jo približno tretjina študentov. Študentsko delo je zato večkrat nuja za osamosvajanje tekom študijskih let. Ker več delajo, zato tudi kakšno leto več študirajo, posledično tudi kasneje vstopajo na trg dela. Za hitrejši vstop na trg dela in hitrejše dokončanje študija bi bilo nujno dvigniti štipendije. Štipendija študente vendarle tudi spodbudi, da hitreje končajo študij, ker bi jo bilo sicer potrebno vračati. Hkrati pa ponovno poudarjamo, da se se ne sme več kazati s prstom na mlade posameznike, da ti nimajo dovolj kompetenc za delo ter da je brezposelnost ali prekarnost na njihovih plečih. Mladi se vedno več neformalno izpopolnjujejo že med študijem, obiskujejo neformalna izobraževanja itd. Mladi že danes študij končujejo iztrošeni, na njih pa se prelaga vedno večji delež odgovornosti za družbene težave, kar tudi doda delež k občutku krivde, nezadovoljstvu z lastnim življenjem in posledično duševnim stiskam.
MSS je na sestanku MDDSZ pozval, da skliče delovne skupine, ki so bile več kot leto nedelujoče, saj med epidemijo težave mladih niso poniknile, pač pa se le še večajo. Na MDDSZ so zatrdili, da se bo skupina za izvedbo ukrepov proti prekarnosti izvajala, kljub temu, da ta še ni bila sklicana ter da so se v zadnjem letu kljub nedelovanju skupine izvajali ukrepi na strokovni ravni. Prav tako je MDDSZ zatrdil, da se bo nadaljevalo izvajanje Jamstva za mlade, ki delodajalce in mlade spodbuja k zaposlovanju za nedoločen čas.
Predstavniki MSS so na koncu sestanka izrazili željo, da se MDDSZ še naprej udeležuje sestankov Sveta vlade za mladino in da z ministrstvom držimo stalni kontakt.
Sprejemam piškotke