MSS je sodeloval na Javni predstavitvi mnenj o Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje. Na predstavitvi smo poudarili ključne cilje in področja, na katera ima MSS direkten vpogled in izkušnje ter se lahko na njih naveže.
Spodaj navajamo naša stališča:
1.Pri zagotavljanju kakovostnega učenja in poučevanja ter želji po smiselni kombinaciji transmisije, transakcije in transformacije imamo s slednjima dvema, še posebno pa z zadnjo, na tisoče ur izkušenj in optimiziranih procesov tako aktivnosti kot izobraževanj izobraževalcev, ki temeljijo na letih optimizacije skozi nenehnega evalviranja vsake izvedene aktivnosti in grajenja na prejšnjih izvedbah. Vemo, kako zelo pomembno je sposobnost vzpostavljanja varnega okolja izvajalca procesa in usposobljenost izvajalca ne samo za prenos vsebine, temveč za oblikovanje procesa/izkušnje skozi fasilitacijo, ki privede do transformacije informacij v razumevanje in posledično v aktivacijo na podlagi naučenega. Če obtaja želja, da šolajoči krepijo sposobnost konstruktivnega izražanjamnenj skozi proces pridobivanja formalne izobrazbe, morajo biti izvajalci za to usposobljeni in biti zaznani kot osebe, ki jim lahko udeleženci procesa zaupajo. Pomembno se nam zdi zavedati koliko časa in truda gre v vzpostavljanje varnega okolja in kaj vse nam to lahko prinese. Težko je zaupati nekomu, ki uporablja enake metode kot v situacijah, ki nam niso ljube ali nekomu, katerega mnenje o nas lahko npr. vpliva na ocene, ki jih dobimo, kar pa pride še bolj do izraza v nekaterih obdobjih odraščanja.
2. Poziv k upoštevanju statusa prostovoljca kot enakovrednega statusu kulturnika ali športnika.
Na Mladinskem svetu Slovenije si prizadevamo za večje prepoznavanje, priznavanje in vrednotenje znanja pridobljenega preko neformalnega izobraževanja in opravljenega prostovoljnega dela. Prostovoljstvo je vitalen del mladinskega področja in se navezuje na številna druga področja, pomembna za mlade, predvsem na participacijo mladih in neformalno učenje. Pri participaciji mladih v okviru mladinskih organizacij, drugih civilnodružbenih organizacij, šol itd. gre večinoma za prostovoljsko udejstvovanje. Velik del tovrstnega udejstvovanja lahko označimo tudi kot neformalno učenje, saj gre za pridobivanje kompetenc in delovnih izkušenj zunaj formalnih šolskih okvirov. Prostovoljske dejavnosti prinašajo učno izkušnjo, prispevajo k blaginji posameznika ter mu omogočajo razvoj družbenih veščin in spretnosti. Prostovoljstvo mladih pa je še posebej pomembno zaradi njihovega prispevka k razvoju družbe, solidarnosti ter demokracije.
Mladinske organizacije zagotavljajo okolje, ki je prilagojeno potrebam mladega človeka na posameznem področju organiziranja. Skladno s tem razpolaga z veliko izkušnjami o prenosu znanj in izkušenj na svoje člane ter mehanizmi njihovega vključevanja v organizacijo z namenom, da se ta ohranja in krepi prav tako kot mladinsko prostovoljstvo.
Mnogo mladih veselje najde v prostovoljnem delu, ki ga opravlja lahko znotraj naših organizacij članic, npr. tabornikov, skavtov, Zveze ŠKIS ipd. Na Mladinskem svetu Slovenije smo izračunali, da povprečen (16-19-letni) taborniški vodnik, vloži v taborniške aktivnosti nekje 700 prostovoljskih ur na leto, od tega veliko tudi med šolskim letom, približno 7 ur na teden. To skupaj nanese na približno en delovni teden na mesec, vložen v prostovoljstvo, v primeru mladinskih organizacij, za pomoč šolajočim. Medtem ko tisti, ki prevzemajo vodstvene funkcije, prostovoljstvu namenijo še nekajkrat več časa in energije.
Nujno je, da se mlade podpre pri tem, da se še naprej nesebično prostovoljno udejstvujejo v mladinskem sektorju in širši družbi, zato na Mladinskem svetu Slovenije predlagamo vpeljavo “statusa prostovoljca” v šolah in na fakultetah. Status, ki ima enako namembnost in učinke, kot jih imata status športnika, in kulturnika. Prav tako je potrebno podpreti študente, ki so prostovoljci in se zaradi obveznosti na fakulteti, ne morejo udeleževati različnih vpoklicev (civilne zaščite, gasilskih akcij, prostovoljnih akcij) v dobrobit družbe, ter lastne rasti v odgovorne in avtonomne državljane.
3. Varno in spodbudno učno okolje.
Varno in spodbudno učno okolje je temeljna predpostavka za uspešno izobraževanje mladih šolajočih. Spodbujamo k uresničevanju varnega in spodbudnega učnega okolja tudi, in s poudarkom, na področju duševnega zdravja mladih, naslavljanja in opozarjanja na nujnost preprečevanja medvrstniškega nasilja ter ozaveščanja o pomenu neformalnega izobraževanja, ki igra pomembno vlogo pri naslavljanju prej omenjenih področij.
Mladi se v današnjem svetu soočajo s številnimi pritiski in izzivi, ki lahko vplivajo na njihovo duševno zdravje. Najpogosteje tako slišimo, da jim največ stisk povzroča šolski uspeh, socialni odnosi in pričakovanja družbe. Na Mladinskem svetu Slovenije smo prepričani, da je poudarek na duševnem zdravju mladih ključen, saj pozitivno vpliva na njihovo učenje, samopodobo in odnose z drugimi.
Nadalje na Mladinskem svetu Slovenije menimo, da medvrstniško nasilje predstavlja resno grožnjo duševnemu zdravju mladih. Gre za kompleksno težavo, ki se lahko pojavlja na različne načine, vključno z verbalnim, fizičnim in čustvenim nasiljem, kar dolgoročno predstavlja velik udarec za duševno zdravje mladih. Prepričani smo, da moramo v šolah vzpostaviti okolje, kjer je medvrstniško nasilje nedopustno, pravočasno prepoznano in primerno naslovljeno. Mladinski svet Slovenije deluje kot partner in tako z izvedbo delavnic pomaga pri ozaveščanju o medvrstniškem nasilju, spodbuja dialog in vzpostavljanje varnega okolja ter spodbuja učence k aktivni vlogi v preprečevanju nasilja. Zato se zavedamo, kako pomembne in učinkovite so tovrstne aktivnosti pri naslavljanju teh tem. Verjamemo, da lahko s spodbujanjem empatije in medsebojnega spoštovanja prispevamo k ustvarjanju bolj vključujočega in varnega okolja in zato spodbujamo, da se aktivnosti, podkrepljene z usposobljenim kadrom in optimiziranimi pristopi, uporabljajo v dobrobit šolajočih.
Veliko vlogo pri tem igrajo metode, ki so največkrat uporabljene pri procesih neformalnega izobraževanja, saj predstavljajo močno orodje za naslavljanje vprašanj duševnega zdravja in medvrstniškega nasilja. V Mladinskem svetu Slovenije zagovarjamo in promoviramo uporabo teh metod v šolah kot dodatno orodje pri učenju in razvoju. Dokazano je, da delavnice, igre vlog, vodena debata in podobne aktivnosti spodbujajo interakcijo med učenci ter izboljšujejo njihovo socialno-emocionalno inteligenco. Poleg tega neformalne metode izobraževanja nudijo priložnost za učenje skozi prakso, ki je prilagojena interesom in potrebam mladih. Na mladinski svetu Slovenije podpiramo in izobražujemo učitelje, mladinske delavce in ostale strokovne pedagoške delavce, pri vključevanju teh metod v poučevanje, saj menimo, da se lahko skozi sodelovalno učenje in interaktivne aktivnosti mladi naučijo reševati konflikte, komunicirati bolj učinkovito in razvijati spretnosti za boljše medosebne odnose. To pa prispeva tudi k bolj sproščenemu in spodbudnemu učnemu okolju. Zato verjamemo, da bi bilo preudarno preučiti vključevanje več takih aktivnosti v programe šolajočih ter učinke take umestitve v programe.
4. Poleg zgoraj naštetega, dajemo v razmislek še dve točki, ki sta se izpostavili med raziskovanjem izzivov, s katerimi se soočajo v povezavi z izobraževalnim procesom.
Razmislek o uvedbi dualnega izobraževanja
V zadnjem času lahko tako s strani ravnateljic in ravnateljev, profesoric in profesorjev, kakor tudi šolajočih mladih slišimo izpostavljanje vedno večjega problema pomanjkanja pedagoškega kadra. Pomanjkanje kadra in posledično širjenje izobrazbenih pogojev za opravljanje pedagoškega poklica pa negativno vpliva na izobraževalni proces. Na Mladinskem svetu Slovenije zato pozivamo k preučitvi možnosti za vpeljavo dualnega sistema izobraževanja, kjer bi se študentke in študenti dva semestra šolali na fakulteti, en semester pa pri delodajalcu. To bi zagotovilo nemoten proces izvajanja pouka in odpravilo strah vodstvenih kadrov v šolah glede nezmožnosti zagotavljanja kakovostnega pouka.
5. Enoten sistem e-redovalnice
Menimo, da moramo šolski sistem ohraniti tako, da bo še naprej dostopen vsem, ne glede na njihov materialni in/ali socialni status. Slednje je treba zagotoviti na vseh ravneh in pri vseh vidikih šolskega sistema oziroma šolanja. Šolajoči morajo imeti možnost dostopanja do informaciji, ki so povezane z njihovim šolanjem, ne da so do teh prikrajšani zaradi problematike privatnih podsistemov e-redovalnic.
Naše celotno mnenje najdete v pripetem dokumentu.