Podpredsednik MSS za mladinske politike Tibor Vöröš se je v četrtek, 13. Julija 2017, udeležil seje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je med drugim obravnavala novelo Zakona o inšpekciji dela in novelo Zakona o urejanju trga dela.
Novela Zakona o urejanju trga dela prinaša številne spremembe, ki naj bi povečala aktivacijo brezposelnih na trgu dela in vzpostavlja nekatere zakonske podlage za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov za namene sprejema učinkovitih politik zaposlovanja. Novela zakona tako med drugim določa obvezno prijavo delavca v evidenco iskalcev zaposlitve že v času odpovednega roka, uvaja spodbudo za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila, uvaja ukinitev možnosti opravljanja volonterskega pripravništva zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje dela na področju storitev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitev določa nov način vročanja odločbe, zagotavlja podlago za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov posameznikov, predhodno prijavljenih v evidenci brezposelnih oseb in vključeni v Jamstvo za mlade, vzpostavlja pravno podlago za izvajanje sistema beleženja podatkov na področju opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.
Podpredsednik Tibor Vöröš je v razpravi izpostavil naslednje:
»Novela Zakona o urejanju trga dela prinaša številne spremembe, ki naj bi povečala aktivacijo na trgu dela. Kljub temu, da brezposelnost v Sloveniji pada, imamo na Zavodu za zaposlovanje RS še vedno okrog 85.000 brezposelnih. Kar pa je še bolj pereče pa je, da so to predvsem mladi, ki imajo številne osebnostne probleme in starejši, ki so fizično in/ali psihično za delo nezmožni. Upam, da bodo v prihodnosti na mizi tudi ukrepi, ki se bodo ukvarjali s temi vidiki problemov na trgu dela.
Ob obravnavi današnje novele Zakona o urejanju trgu dela bi se dotaknil določenih sprememb, ki se dotikajo sedanjega in preteklega dela Mladinskega sveta Slovenije.
Na Mladinskem svetu Slovenije smo bili med glasnimi pobudniki prepovedi volonterskega pripravništva, ki močno posega v človekovo dostojanstvo in že na začetku delovne poti mlademu človeku uniči potrebno samozavest in ga pogosto pahne tudi v pesimizem. Zato pozdravljamo, da se ob tej spremembi Zakona o urejanju trga dela vnaša v zakonodajo tudi ukinitev možnosti opravljanja volonterskega pripravništva zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje dela na področju storitev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitev. Pri tem še enkrat izpostavljamo, da mora biti tekom izobraževalnega procesa urejeno, da mladi dobijo dovolj praktičnih izkušenj, da jih bodo delodajalci lahko takoj po izobraževanju vključili v delovni proces. Argument delodajalcev za izvajanje volonterskega pripravništva je bil namreč pogosto ta, da mladi morajo najprej pridobiti delovne izkušnje, da lahko prinašajo dodano vrednost delodajalcu.
Na Mladinskem svetu Slovenije smo letos izdelali Oceno o izvajanju Nacionalnega programa za mladino v letih 2014-2016. V njej smo med drugim ugotovili, da Sloveniji primanjkuje ustreznih analiz dejanskega stanja, kar onemogoča, da bi se sprejemali ukrepi, ki so dejansko potrebni. Podatki se sistematično ne zbirajo, bodisi, da ni ustreznih zakonskih podlag ali da ni institucije, ki bi se s tem ukvarjala. Posledično uporabljamo podatke, ki so lahko zavajajoči ali ki omogočajo različno interpretacijo – odvisno od tistega, ki te podatke uporablja. Zato je pozdravljamo spremembe zakona, ki omogočajo zbiranje in obdelavo osebnih podatkov posameznikov, predhodno prijavljenih v evidenci brezposelnih oseb in vključenih v Jamstvo za mlade. S tem bo vsem nam, ki se ukvarjamo z mladimi, omogočeno dejansko ugotavljanje učinkovitosti politik in ukrepov za aktivacijo mladih.
Novela zakona pa določa vzpostavitev podlage tudi za sistem beleženja podatkov na področju opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Poleg prej omenjenih potreb po statističnem zbiranju in obdelovanju podatkov za potrebe sprejemanja ustreznih ukrepov, je sprememba zelo dobrodošla tudi zaradi tega, ker bodo sedaj na enem mestu zbrane vse informacije o pridobljenih znanjih, izkušnjah in kompetencah mladih, pridobljenih z začasnim ali občasnim delom. Številni mladi namreč preko študentskega dela pridobivajo kompetence, ki jih kasneje uporabijo pri svojem rednem delu, pa jih delodajalci do sedaj niso morda tako upoštevali kot bi lahko. Denimo, če nekdo kot dijak ali študent dela tri poletne počitnice kot natakar ali prodajalec, je to lahko odlična referenca za denimo kasnejše delovno mesto v prodaji, saj je mlad človek s tem pridobil odlične komunikacijske veščine. Zaradi občutljivih osebnih podatkov, ki se bodo zbirali z evidenco študentskega dela, in zaradi dejstva, da se nam tem področju podeljuje javno pooblastilo pa je treba jasno vzpostaviti mehanizem varovanja osebnih podatkov in morebitnih sankcij, če do zlorabe teh podatkov pride.«
Glavna sprememba novele Zakona o inšpekciji dela pa je ta, da bo inšpektor ob ugotovitvi elementov delovnega razmerja delodajalcu lahko naložil tudi obveznost izročitve pogodbe o zaposlitvi osebi na katero se prepoved nanaša.
Podpredsednik Tibor Vöröš je ob obravnavi te novele izpostavil:
»Na eni izmed prejšnjih sej te komisije smo se že pogovarjali o podobnih predlogih spremembah, ki jih imamo na mizi danes. Že takrat smo na Mladinskem svetu Slovenije izrazili željo oziroma pričakovanje, da bi se delodajalci zavedali, da so njihov največji kapital delavci. Z dobrim kadrom je potrebno ravnati dostojno, če želimo, da bo delavec s svojo produktivnostjo vračal podjetju, organizaciji. Mogoče bodo te spremembe v mišljenju prinesli demografski trendi, ko bo vse manj delovne sile, vse bolj pomemben pa bo postal boj za ohranitev dobrega delavca.
A do tedaj bo verjetno potrebno obravnavati take spremembe zakonodaje kot jo danes. Dejstvo, je, da se spreminja tehnologija, spreminja se delovni proces in organizacija dela, spreminjajo se tudi potrebe in želje mlade generacije, ki vstopa na trg dela. A pri vsem tem je kljub vsemu potrebno imeti v prvi vrsti pred očmi človekovo dostojanstvo. Če nekdo opravi delo, ga je zato potrebno plačati. In pika. In plačati mu je potrebno tudi vse prispevke, ki zagotavljajo ekonomsko in socialno varnost. Kljub določenim spremembam danes namreč še vedno obstajajo delodajalci, ki tega ne počnejo, zaradi česar mnogi šele ob upokojitvi ugotavljajo svojo žalostno usodo.«
Sprejemam piškotke