Mladinski svet Slovenije je bil vabljen k 2. in 3. točki dnevnega reda, kjer se je obravnavalo izvajanje ukrepov in doseganje ciljev iz Nacionalnega programa za mladino 2013–2022 v obravnavanih letih. MSS ugotavlja, da Izvedbeni načrt Nacionalnega programa za mladino za leta 2017–2019 vsebuje nekatere izboljšave, ki so nastale po lanski oceni triletnega izvajanja, vendar naj bi še vedno pomanjkljivo sledil zastavljenim ciljem iz resolucije.
MSS tako opozarja na odsotnost ustreznih analiz o položaju mladih, saj mladinska politika pogosto ne odraža dejanskih potreb mladih in se ne ukvarja z dejanskim položajem mladih v družbi. Slovenija na nacionalni ravni nima sistemsko urejenega spremljanja položaja mladih, dejanske potrebe mladih niso pravilno identificirane. Kljub temu, da smo v letu 2021 dobili dolgo pričakovano raziskavo Mladina 2020, pa menimo, da bi te morale biti pogostejše za kvalitetno spremljanje sprememb na področju mladih.
Neustrezno in pomanjkljivo pa je tudi spremljanje izvajanja programa in njegovih učinkov, zato se ne izvajajo izboljšave posameznih ukrepov oz. prilagoditve ukrepov dejanskemu položaju mladih, zlasti zaradi sprememb družbeno-ekonomskih razmer. Izpostavili smo odsotnost medsektorskega sodelovanja in vključevanja različnih deležnikov na nekaterih resornih ministrstvih, ki mladinski sektor in njegove deležnike ne prepoznavajo v zadostni meri kot relevantne pri oblikovanju, načrtovanju in izvajanju posameznih ukrepov, nanašajoč se na mlade in mladinske organizacije.
MSS v svoji oceni izpostavlja nekatere ključne izzive, in sicer na področjih zaposlovanja, bivanjskih razmer in duševnega zdravja mladih.
Brezposelnost med mladimi ostaja visoka, po prekarnosti pa smo še vedno na najvišjem mestu v EU, bivanjska problematika je trenutno najbolj akutno področje osamosvajanja mladih, javnih najemnih stanovanj ni, tržne cene so previsoke, krediti pa mladim brez zaposlitve za nedoločen čas skorajda nedosegljivi. Duševno zdravje je v Sloveniji še vedno premalo naslovljeno in sistemsko urejeno področje. Posledice slabo obravnavanega in nereguliranega področja občutijo tudi mladi, ki se ob svojem vstopu v samostojno življenje srečujejo še z mnogimi drugimi izzivi, kot so iskanje primerne zaposlitve in stanovanja, nezmožnost osamosvojitve, revščina, težke družinske razmere, stigma zaradi pripadnosti različnim manjšinam oz. depriviligeranim skupinam v družbi.
Tudi mladina 2020 je pokazala, da je naslavljanje teh tematik še kako relevantno. Na duševne težave mladih ni vplival le koronavirus, pač pa te rastejo že dalj časa. Duševne težave pa moramo reševati na dveh mestih: nuditi psihosocialno pomoč mladim – ki je še vedno zakonsko neurejena – ter se aktivno lotiti mladinskih politik, saj odsotnost teh in razmere na trgu dela povzročajo vedno več okoliščin, kjer mladi zapadejo v duševne stiske.
Ostali prisotni so bili tako kot MSS kritični do izvajanja NPM in nesodelovanja ministerstev, hkrati pa so pozvali, da se nov NPM zastavi na drugačen način, kjer bo eno ministrstvo odgovorno za izvajanje posameznega ukrepa.
Sprejemam piškotke