Mladinski svet Slovenije je ob tridesetletnici osamosvojitve Slovenije in v znamenju začetka Predsedovanja svetu EU zbral vtise in refleksije o delovanju slovenskih nacionalnih mladinskih organizacij na mednarodni ravni in vplivu Slovenije na razvoj mednarodnih mladinskih politik. Dogodka kot sta bila priznanje Slovenije kot samostojne države s strani mednarodne skupnosti ter vključitev naše države v Evroatlantske povezave, sta za slovenski mladinski sektor in mlade odprla številne nove priložnosti. Namen zbiranja vtisov in refleksij o delovanju nacionalnih mladinskih organizacij na mednarodni ravni in vplivu Slovenije na razvoj mednarodnih mladinskih politik je prikazati vpetost organizacij članic MSS v mednarodne aktivnosti ter prikazati njihov pogled na povezovanje v mednarodnem aspektu mladinskih politik.
Nacionalnim mladinskim organizacijam smo zastavili spodaj navedeni vprašanji. Pri vsakem vprašanju najdete odgovor Zveze slovenske podeželske mladine:
1) Kako ocenjujete vpliv Slovenije in/ali vaše mladinske organizacije v mednarodnih mladinskih organizacijah v tridesetih letih samostojnosti in kaj bi izpostavili kot največje dosežke, ki jih je vaša organizacija dosegla v tridesetih letih na mednarodnem nivoju na področju mladine?
Na ZSPM sodelujemo s tremi mednarodnimi organizacijami, pri Rural Youth Europe – RYE (sodelovanje na seminarjih, deljenje svojih izkušenj, zgodb z drugimi, ozaveščanje ljudi o pomembnosti podeželja v širšem okolju) imeli dva predstavnika Slovenije v odboru organizacije, v Sloveniji smo gostili dva največja dogodka evropske podeželske mladine – Rally. V sodelovanju s CEJA (komite evropskih mladih kmetov – izmenjava izkušenj in problematik na področju kmetijstva v Sloveniji, soustvarjanje skupne evropske kmetijske politike) smo imeli v Sloveniji vsaj 3 mednarodne konference mladih kmetov, ter imeli smo kar dva podpredsednika CEJE iz Slovenije. V tujino na mednarodne izmenjave – IFYE (ki omogočajo dostop mladim iz tujine, da pridejo v Slovenijo spoznavati način življenja in kmetovanja in omogočajo Slovenskim mladim podeželanom, da se odpravijo v tujino po izkušnje ter dobre prakse) smo poslali 7 mladih, v Sloveniji pa gostili 2 mlada iz tujine, iz Švice in Estonije.
2) Kaj si želite, da bi lahko v naslednjih letih dosegli na področju mladine v mednarodnih mladinskih organizacijah oziroma kakšna bi morala biti vizija slovenskega mladinskega sektorja za mednarodni prostor v naslednjih letih?
Omogočiti čim več mladim, da se udeležijo mednarodnih dogodkov, želimo, da bi se mladi aktivno udeleževali izmenjav, seminarjev in zastopali Slovenijo. Na področju kmetijske politike, si želimo, da bi slovenski mladi kmetje aktivno soustvarjali kmetijsko politiko, da se bi mladi kmetje udeleževali delovnih skupin in seminarjev, kjer bodo preko mreženja in izkušenj, pridobivanja novih znanj in veščin pridobili nove izkušnje in v Slovenijo pripeljali dobre prakse, prav tako pa naše dobre prakse širili med druge. Čeprav se hitro dobi občutek, da ne moreš vplivati na spremembe zaradi specifike in majhnosti slovenskega kmetijstva, nam CEJA to omogoča in ta potencial je potrebno izkoristiti. Preko raznih seminarjev in izmenjav, si želimo da bi čim več mladim bil omogočen osebni stik z tujino, da bi prešli iz cone udobja, da bi osvojili čim več znanja in ga prinesli v Slovenijo ter širili med druge in jih opozarjali o aktualnih tematikah in problematikah.
Sprejemam piškotke