Mladinski delegati držav članic Sveta Evrope smo se od 26. do 29. marca zbrali na 34. zasedanju Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti v Strasbourgu. Osrednji temi kongresa sta bili lokalna in regionalna demokracija ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na lokalni in regionalni ravni.
Na Kongresu so obravnavali poročila opazovalnih misij iz Makedonije in Gruzije ter poročila izvajanja Evropske listine o lokalni samoupravi iz Andore, Liechensteina, Monaca in San Marina. Posebno pozornost so namenili tudi vprašanju človekovih pravic ter sprejetju resolucije o begunskih otrocih brez spremstva, kjer smo v deset minutnem govoru podali naše stališče o resoluciji tudi mladinski delegati iz štiridesetih držav članic Sveta Evrope. Dotaknili pa smo se tudi vprašanja regionalne identitete in integritete nacionalne države. Zelo pomemben del Kongresa so namenili tudi krčenju sredstev Sveta Evrope za delovanje Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti, ki je v primerjavi z lanskim letom kar 10% nižji in posledično ogroža številne programe namenjene krepitvi demokracije in človekovih pravic.
Mladinski delegati smo se aktivno vključevali v vse obravnavane tematike, ter podali številna za nas pomembna stališča. V intervenciji, ki sem jo podala v imenu Skupine mladinskih delegatov za človekove pravice, sem ob sprejetju resolucije za Promocijo človekovih pravic na lokalni in regionalni ravni poudarila dva zelo pomembna vidika. Z ozirom na besede Niks Muižnieksa, komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, ki je nekoč dejal, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri implementaciji programov namenjenih promociji človekovih pravic, sem kot prvi vidik izpostavila pomembnost lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju programov namenjenih izobraževanju. Izobraževanje je namreč pogoj za razvoj strpnih, medsebojno spoštljivih ter kritično razmišljujočih individumov. Kot drugi vidik pa spoštovanje, ki naj ne ostaja zgolj pojem in črka na papirju temveč mora postati pogoj, če želimo ustvarjati zdravo družbo ter etične, spoštljive in ustvarjalne posameznike. Pri tem sem kot primer dobre prakse iz Slovenije navedla izobraževanja Izobraževalnega Centra Eksena iz mojega lokalnega okolja. Oba vidika skupaj sta namreč ključna za razvoj spoštljive, uspešne, neignorantske družbe, ki spoštuje človekove pravice. Z intervencijo smo želeli predvsem poudariti elemente, ki se nam zdijo pomembni pri oblikovanju tako projektov lokalnih in regionalnih oblasti kot tudi druge izdaje priročnika, ki sledi v prihodnosti.
Kongresa se je udeležila tudi slovenska delegacija in sicer vodja delegacije, gospa mag. Bernardka Krnc, županja občine Šmarješke Toplice, Breda Pečan, članica Občinskega sveta Občine Izola in dr. Vladimir Prebilič, župan Občine Kočevje.
Po končanem Kongresu smo skupaj z ostalimi mladinskimi delegati začeli z načrtovanjem projektov. Sama sem za osrednjo temo projekta izbrala človekove in otrokove pravice in ga bom začela aktivno izvajati v drugi polovici aprila. Projekt bom izvajala vse do naslednjega Kongresa, ki se bo odvijal od 6. do 8. novembra v Strasbourgu.
Kdo smo mladinski delegati Sveta Evrope?
Mladinski delegati Sveta Evrope sodelujemo na dveh Kongresih lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Tekom enoletnega mandata izvajamo lastno zasnovan projekt, ki temelji na treh osrednjih stebrih Sveta Evrope in sicer človekovih pravicah, demokraciji in vladavini prava. V okviru projekta vodimo delavnice, seminarje, konference, pripravljamo članke, se povezujemo s slovensko delegacijo Sveta Evrope in se aktivno pripravljamo na oba Kongresa. Na obeh kongresih lahko sodelujemo v obliki izjav, vprašanj ali intervencij in se na ta način vključujemo v obravnavane tematike.
Pascale Emily Jurenec, mag. pol
Sprejemam piškotke