Nekaj več kot dva tedna sta minila od konference Youth and media (Mladi in mediji), ki je potekala v Skopju, a je spomin na konferenco še vedno precej živ.Če se spominjam zadnjega leta na MSS, vseh treningov, dogodkov in izobraževanj, je bilo skoraj vedno nekje v zraku prisotno tudi večno vprašanje – Katere komunikacijske kanale in orodja naj mladinske organizacije uporabljamo, da bodo mladi in širša javnost seznanjeni z našim delom, našimi aktivnostmi in prizadevanji?
Kako javnosti pokazati, da to kar delamo v mladinskih organizacijah ni zapravljanje davkoplačevalskih in evropskih sredstev, pač pa način opolnomočenja, izobraževanja in informiranja mladih? Zakaj to ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled, pa v nadaljevanju.
Rdeča nit konference je bila analiza stanja med mladimi v povezavi z mediji v 11-ih državah jugovzhodnega Balkana. Poleg Slovenije so v raziskavi sodelovale še Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Bulgarija, Kosovo, Albanija, Makedonija, Grčija, Turčija, Srbija in Črna Gora.
Projekt je raziskoval pozicijo mladih v medijih, potrebe mladih v medijih, in nenazadnje tudi njihovo integriranost v same medije, tako klasične kot tudi spletne.
Zaključki raziskave so bili vsekakor presenetljivi, še posebej ko sem nekaj dni kasneje prejela tudi nekatere ugotovitve in zaključke prav iz raziskave opravljene v Sloveniji. Smo v samem vrhu naštetih držav kar se tiče dosega medijev do mladih, namreč 88,0% mladih v Sloveniji ima svoj lasten ali v souporabi prenosni računalnik, 82,1% je uporabnikov pametnih telefonov, 31% je lastnikov tabličnih računalnikov, ter 12% elektronskih bralnikov.
V povprečju se večina mladih strinja, da je internet najbolj koristen medij, še posebej na področjih zaposlovanja, izobraževanja, informiranja, zabave, samopromocije in izražanja samega sebe.
Zanimiva je tudi splošna statistika, za katere namene mladi največ uporabjajo internet; in sicer 97,6% za družbena omrežja, 95,6% za gledanje televizije, filmov in videov, 82,3% za namene komunikacije z drugimi in 82,5% za pošiljanje e-mailov.
Kljub visokim številkam uporabnikov spleta za namene informiranja, pa me je šokiral podatek, da mladi najbolj dvomijo v verodostojnost podatkov pridobljenih na družbenih medijev, hkrati pa najbolj zaupajo informacijam, ki jih slišijo na radiu. 44% mladih je mnenja, da medijske vsebine dejansko niso resnične, 34% jih celo meni, da mediji poročajo napačna dejstva in 59% mladih meni, da so novice kreirane v propagandne namene. Tukaj se vedno znova sprašujem – ali je to rezultat naše politično družbene realnosti ali pristopa medijev, kjer je v ospredju naklada, gledanost, število komentarjev in klikov? Ali je možno da naši generaciji manjka pomembna sposobnost kritičnega branja medijev? V duhu, da je ravno slednja situacija popravljiva, upam da je odgovor na moje vprašanje manko kritičnega branja in razumevanja medijev.
Tradicionalne medije so mladi označili za manj koristne v vsakodnevnem udejstvovanju v različnih sferah njihovega življenja, saj jim ne nudijo toliko odprtih možnosti in priložnosti za aktivno sodelovanje v teh. Ravno radio, ki mu po navedbah mladih, najbolj zaupajo, se znajde na repu klasičnih medijev, ki jih mladi uporabljajo.
Ravno v teh dneh se je na slovenskem medijskem trgu pojavila nova revija, ki ima ravno to posebnost, da nudi mladim možnost do izražanja svojih stališč, mnenj in pogledov, in da jo ustvarjajo predvsem mladi/aktivno vključuje vse mlade, ki imajo željo biti aktivni in slišani/svetla točka/!
Dejstvo, ki ga je verjetno opazil tudi že marsikateri od vas pa je, da kljub odličnemu programu naše nacionalne televizije, oddaj namenjenih prav mladim ni ravno dosti. Imamo nekaj odličnih oddaj za osnovnošolce, srednješolce, celo za študente,… splošne oddaje za vse mlade, ki bi vsebovala teme in pomembne informacije, ki so resnično relevantne za vse, pa v Sloveniji resnično nimamo. Pa bi jo še kako potrebovali!
Tudi same novice v vseh medijih niso najbolj osredotočene na spekter mladim pomembnih tem. O mladih, tudi po raziskavi sodeč, največkrat poročajo le v sekcijah športa, mode, izobraževanja in (žalostno) na področju kriminalnih dejanj. Najmanjkrat o mladih s strani medijev zasledimo poročanje v sekcijah ekonomije in gospodarstva, politike in verstva. Pa verjamem, da smo mladi še kako prisotni, pomembni in inovativni predstavniki na vseh družbeno relevantnih sferah, nismo le vrhunski športniki in kriminalci.
Del raziskave je namenjen tudi mladinskim orgnaizacijam in njihovim pojavljanjem v medijih. Vsekakor lahko trdim, da je pojavljanje mladih, tem za mlade, mladinskih organizacij etc. v medijih podpovprečno. A nekaj lahko na tem storimo tudi sami, da izboljšamo situacijo. Kot pravijo; če Mohamed ne gre k gori, gre gora pa do njega! (oz. nekaj podobnega)
Bodimo mladi aktivni in zahtevajmo svoje pojavno mesto tudi izven Facebooka. Obveščajmo medije o svojem delovanju, nenazadnje izobrazimo novinarje tudi o tem segmentu, ki mu pravimo mladinska politika. Naj bomo vidni in slišani, če že bojda na nas svet stoji!