Mladinski svet Slovenije je ob tridesetletnici osamosvojitve Slovenije in v znamenju začetka Predsedovanja svetu EU zbral vtise in refleksije o delovanju slovenskih nacionalnih mladinskih organizacij na mednarodni ravni in vplivu Slovenije na razvoj mednarodnih mladinskih politik. Dogodka kot sta bila priznanje Slovenije kot samostojne države s strani mednarodne skupnosti ter vključitev naše države v Evroatlantske povezave, sta za slovenski mladinski sektor in mlade odprla številne nove priložnosti. Namen zbiranja vtisov in refleksij o delovanju nacionalnih mladinskih organizacij na mednarodni ravni in vplivu Slovenije na razvoj mednarodnih mladinskih politik je prikazati vpetost organizacij članic MSS v mednarodne aktivnosti ter prikazati njihov pogled na povezovanje v mednarodnem aspektu mladinskih politik.
Nacionalnim mladinskim organizacijam spodaj navedeni vprašanji. Pri vsakem vprašanju najdete odgovor mladinske enote Društva ŠKUC:
1) Kako ocenjujete vpliv Slovenije in/ali vaše mladinske organizacije v mednarodnih mladinskih organizacijah v tridesetih letih samostojnosti in kaj bi izpostavili kot največje dosežke, ki jih je vaša organizacija dosegla v tridesetih letih na mednarodnem nivoju na področju mladine?
Menimo, da mladinske organizacije iz Slovenije aktivno delujejo na mednarodnem področju. Veliko organizacij se vključuje s pomočjo programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. Tudi Društvo ŠKUC je v preteklih letih delovalo na mednarodnem področju, vključevali smo se predvsem v evropske programe, eden večjih dosežkov na mednarodnem nivoju pa je tudi Bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja (BJCEM). ŠKUC je nacionalni koordinator in ustanovni član mednarodne asociacije Bienala mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja (BJCEM). Že več kot trideset let sodelujemo na manifestacijah BJCEM in uspešno predstavljamo mlade slovenske ustvarjalce. V tem času se je na bienalu predstavilo 157 slovenskih umetnic, umetnikov oziroma umetniških kolektivov.
2) Kaj si želite, da bi lahko v naslednjih letih dosegli na področju mladine v mednarodnih mladinskih organizacijah oziroma kakšna bi morala biti vizija slovenskega mladinskega sektorja za mednarodni prostor v naslednjih letih?
Menimo, da bi organizacije morale stremeti k kakovostnemu mladinskemu delu ter povezovanju in sodelovanju z organizacijami na mednarodnem nivoju. Sodelovanja na mednarodnem nivoju namreč obogatijo naše delo z novimi vizijami in izkušnjami ter nam pomagajo, da delamo še bolje ter da naše delo doseže še več mladih.
Sprejemam piškotke