Domov9. cikel mladinskega dialoga “Skupaj za trajnostno in vključujočo Evropo”

9. cikel mladinskega dialoga “Skupaj za trajnostno in vključujočo Evropo”

Z januarjem 2022 se je pričel 9. cikel mladinskega dialoga. Namen predsedujočega tria (3 zaporedne predsedujoče države, ki skupaj pripravljajo agendo za Svet EU; trenutno gre za trio Francija – Češka – Švedska) na področju mladine je vključiti mladinski dialog v zasledovanje 11-ih ciljev.

Osrednja tema 9. cikla mladinskega dialoga sta evropska cilja mladih ‘vključujoča družba’ in ‘trajnostna zelena Evropa’ (3. in 10. cilj) pod naslovom “Skupaj za trajnostno in vključujočo Evropo”.

Glavno področje 9.cikla mladinskega dialoga je trajnostni razvoj, ki vključuje vse – vse generacije in vse mlade, vključno s tistimi iz depriviligiranih okolij oziroma z manj priložnostmi. Tema se tako neposredno nanaša na tretji in deseti EU cilj mladih (vključujoča družba // trajnostna in zelena Evropa).

Trajnostni razvoj in socialna vključenost sta močno povezana, saj če ne zagotovimo vključenosti vseh mladih v družbo, ne moremo doseči družbe, v kateri so vsi mladi aktivni, izobraženi na področju podnebnih sprememb in zmožni doseči sprememb v svojem vsakdanu. Najbolj ranljive skupine najmočneje občutijo breme degradacije okolja in vplivov podnebnih sprememb, vendar so najmanj prispevali k krizi in niso dovolj vključeni v procese odločanja, da bi jo obravnavali.

Ambasadorji mladinskega dialoga

V okviru Mladinskega sveta Slovenije deluje EKIPA AMBASADORJEV EVROPSKEGA MLADINSKEGA DIALOGA. Gre za skupino mladih, ki deluje kot most med mladimi v Sloveniji in mladinskim dialogom kot evropskim mehanizmom. Ambasadorji se udeležujejo Evropskih mladinskih konferenc, soustvarjajo nacionalne in regionalne posvete med mladimi in odločevalci ter širijo informacije o mladinskem dialogu na družabnih omrežjih. Trenutno jih lahko spremljate na Facebooku in Instagramu.

Področja

Cikel se osredotoča na pet področij, povezanih s trajnostnim razvojem za vse. Pri oblikovanju aktivnosti se lahko posamezne države osredotočijo na vsa področja ali samo na nekatere, glede na naše nacionalne prioritete. Slovenija se bo osredotočala na vsa področja, tematsko pa se bo usmerila predvsem v raziskovanje trajnostnega zaposlovanja in stanovanjskih rešitev za mlade, podpore duševnemu zdravju vseh mladih, ter vključevanje mladih z manj priložnostmi.

Področje Opis

Informiranje in izobraževanje

Mladi bi morali imeti dostop do mladim prijaznih virov informacij in priložnosti za spoznavanje vzrokov podnebnih sprememb ter njihovega odnosa do družbenih neenakosti po vsem svetu. Ti viri in priložnosti morajo biti dostopni, vključujoči in dosegati mlade iz vseh slojev. Osredotočiti se morajo tudi na vidike podnebnih sprememb (npr. kaj je to, kako se povezuje s trenutno gospodarsko in proizvodno realnostjo, v kateri živimo, katere ukrepe je mogoče sprejeti posamezno in na nacionalni ravni itd.), kot tudi na povezavo med podnebnimi spremembami in družbenimi neenakostmi (npr. učinki podnebnih sprememb na različne narode, tema podnebnih beguncev, lakota kot posledica podnebnih sprememb, vojni spopadi, povezani s sušami v določenih regijah, itd.).

Področje raziskuje, kaj so ključne značilnosti mladim prijaznih informacij in učnih priložnosti za mlade na temo podnebnih sprememb in povezave med podnebnimi spremembami in družbenimi neenakostmi. Če v državi ne obstajajo takšni viri informacij in priložnosti za učenje, kako naj bi izgledali?

Vprašanja za razmislek:
Ali mladi vedo dovolj o podnebnih spremembah? Ali so seznanjeni z mladim-prijaznimi informacijami o podnebnih spremembah? Ali poznajo učne priložnosti za mlade na področju podnebnih sprememb? Imajo na voljo dovolj informacij o povezavi med podnebnimi spremembami in družbenimi neenakostmi?

Delovanje in opolnomočenje

Potrebe mladih bi morale biti zastopane na vseh ravneh oblasti in mladim omogočiti, da se njihovi interesi odražajo v procesih odločanja. Obstajajo orodja in mehanizmi, ki jih je mogoče uporabiti pri zagotavljanju dialoga in ravnotežja pri odločanju – to so lahko e-orodja, parlamentarni ali pravni postopki in jamstva, različni odbori, ki nadzirajo generacijsko pravičnost pri odločanju, mladinske organizacije, ki izvajajo zagovorništvo in mnogi drugi formati.

Področje raziskuje, katere uspešne mehanizme in metode, ki zagotavljajo, da se potrebe njihove generacije upoštevajo v procesih odločanja, ki vplivajo na njihovo sedanje življenje in prihodnost, poznajo mladi.

Vprašanja za razmislek:
Ali mladi menijo, da so potrebe njihove generacije upoštevane pri oblikovanju okoljskih politik? Če takšni mehanizmi ne obstajajo, kako bi morali izgledati ali kateri primeri iz drugih kontekstov se jim zdijo koristni in uspešni?

Upravljanje

Mehanizmi sodelovanja mladih pogosto vključujejo komponento posvetovanja, vendar je lahko težko videti dlje od nadaljnjih procesov na politični ravni – da se zagotovi, da so rezultati participativnih mehanizmov izvedeni ali vsaj upoštevani. Kljub temu je videnje rezultatov eden ključnih pogojev za smiselno udeležbo, v nasprotju s tokenizmom – simbolično participacijo mladih ali t.i. youthwashing, pri katerem so dogodki označeni kot participativni brez vzpostavljenih nadaljnjih procesov in zato brez možnosti za doseganje kakršnih koli rezultatov.

Področje raziskuje, kako se je mogoče izogniti zavajanju mladih (ang. ‘youthwashing’) v mehanizmih sodelovanja mladih, da bodo nosilci odločitev odgovorni za to, kar je bilo dogovorjeno kot rezultat različnih participativnih aktivnosti. Če takšni mehanizmi odgovornosti ne obstajajo, kako bi morali izgledati, da bi bili uspešni?

Vprašanja za razmislek:
Ali so se mladi že kdaj udeležili dogodka za sodelovanje mladih, ki se je zdel kot zavajanje mladih oz. ‘youth washing’? Ali poznajo kakšne mehanizme, zaradi katerih bi oblikovalci politik držali obljube mladim?

Mobilnost in solidarnost

Mobilnost mladih in prostovoljstvo v okoljskem sektorju lahko mladim omogočita, da prostovoljno delajo in sodelujejo v okoljskih iniciativah, podpirajo okoljske organizacije ali se vključijo v cilje trajnosti in vključevanja. V vseh teh primerih je nujno, da imajo vsi mladi enake možnosti za sodelovanje in uživajo številne prednosti, ki jih takšna obdobja mobilnosti lahko prinesejo tako v osebno kot v poklicno življenje.

Področje raziskuje, kaj pomaga različnim skupinam marginaliziranih mladih, da sodelujejo v različnih možnostih mobilnosti in prostovoljstva po vsej EU, povezanih z okoljem.
Opredelitev mehanizmov, ki pomagajo marginaliziranim mladim, da sodelujejo v priložnostih, ki obstajajo, naredi te priložnosti zanje privlačne in relevantne, zato je ključnega pomena za povečanje njihove udeležbe v prihodnosti in prispevanje k pozitivnemu družbenemu razvoju.

Dostop do infrastrukture

Da bi podprli dostop mladih do infrastrukture, za katero menijo, da je potrebna za sprejemanje trajnostnih odločitev, moramo opredeliti ključne infrastrukturne elemente, ki si jih mladi želijo, in tudi raziskati, kako morajo ti elementi delovati skupaj, da bi mladim omogočili, da jih uporabljajo za trajnostno življenje.

Infrastruktura, v kateri živijo mladi, v veliki meri vpliva na njihove izbire, ko gre za trajnostno življenje. Dostopnost javnega prevoza znotraj in zunaj populacijskih središč vpliva na to, koliko mladih se zanaša na osebna prevozna sredstva. Prisotnost ali odsotnost kakovostnih kolesarskih stez vpliva na to, koliko mladih bo pri vsakodnevni vožnji izbralo kolo namesto avtomobila. Dostop do cenovno ugodnih, trajnostnih in kakovostnih stanovanj določa, kje bodo mladi živeli in koliko prevozov bodo morali opraviti, da bodo imeli dostop do zaposlitvenih, socialnih in zdravstvenih storitev ter nakupovanja. Razpoložljivost trgovin, ki ponujajo lokalne pridelke, ponovno vpliva na nakupovalno izbiro mladih in vpliva na trajnost njihovega vsakdanjega življenja.

Področje raziskuje, kateri ključni elementi infrastrukture (npr. prevoz, stanovanja, storitve itd.) morajo biti dostopni mladim, da bi jih podpirali pri trajnostnem življenju. Kako lahko ti ključni elementi infrastrukture delujejo v sinergiji za podporo mladim pri trajnostnem življenju?

Vprašanja za razmislek:
Ali mlade infrastruktura (npr. promet, stanovanja, storitve itd.), kjer živijo, podpira pri sprejemanju trajnostnih in okolju prijaznih odločitev? Ali imajo dober dostop do trajnostnih in okolju prijaznih stanovanj (npr. nizkoenergijske hiše itd.)? Ali imajo dober dostop do trajnostnega in okolju prijaznega prevoza (npr. javni prevoz, kolesarjenje itd.)? Ali imajo dober dostop do trajnostnih in okolju prijaznih možnosti prehrane/prehranjevanja (npr. restavracije z veganskimi možnostmi itd.)?

Kaj je trajnostni razvoj?

“Trajnostni razvoj je tak, ki zadovolji trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij” (OZN, 1987).

“Trajnostni razvoj je koncept razvoja človeške družbe, ki izraža spoštovanje do drugih, drugačnosti in različnosti, narave in naravnih virov, ki nam jih zagotavlja planet, na katerem živimo. O trajnostnem razvoju govorimo, ko družba zadovoljuje vse svoje potrebe, ne da bi pri tem ogrožala možnosti za rast in razvoj prihodnjih generacij. Pri tem enakovredno upošteva gospodarsko, družbeno-socialno in okoljsko področje.” (Vir)

Mladina 2020 opredeli cilj trajnostnega razvoja v “zagotavljanju dobrih pogojev za življenje vseh živih bitij in ohranjanja življenja. Predpostavlja, da morajo biti varovanje okolja, razvoj gospodarstva in obstoj ter razvoj družb in kultur nujno povezani ter potekati usklajen.” (Mladina 2020, 2021). Mladi so eden od ključnih nosilcev trajnostnega vedenja. Teme z izrazito etično komponento so v zadnjih nekaj letih postale osrednji dejavnik družbenega in političnega angažiranja mladih. Trajnostno vedenje in vrednote poudarjajo številne pobude, povezane na eni strani z zaščito okolja in na drugi strani s socialno pravičnostjo, kot je na primer »fair trade«. “Koncept trajnostnega načina delovanja je torej tesno povezan tudi s konceptom družbene odgovornosti.” (Mladina 2020, 2021).

Trajnostni razvoj sestavljajo trije stebri: okoljski, družbeni in ekonomski.

Nosilni temelji sonaravnega oz. trajnostnega razvoja so:

  • stabilizacija števila svetovnega prebivalstva;
  • učinkovita raba energije in raba obnovljivih virov energije;
  • ponovna uporaba/reciklaža materialov;
  • materialna zmernost namesto potrošništva;
  • zmanjševanje snovno-energetskih tokov;
  • uravnoteženost med ekonomijo, socialo in okoljem ter
  • planetarna razvojna, družbena in okoljska solidarnost, t.i. planetarna okoljska etika.

DOKUMENTI NA TEMO 9. CIKLA MD

Poročila bodo objavljena tukaj.

Drugi viri:

  • Zaključki francoske konference: prihaja
Na spletni strani mss.si uporabljamo piškotke predvsem za boljše delovanje strani in prijetnejšo uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.