Strukturirani dialog

Strukturirani dialog na področju mladine je inštrument, s katerim se mladi, mladinske organizacije in mladinski sveti ter raziskovalci s področja mladine aktivno vključujejo v politični dialog z odgovornimi za mladinsko politiko v povezavi z evropskimi temami in politikami EU, ki jih zadevajo. Dialog lahko poteka na lokalni, regionalni, nacionalni kot tudi na evropski ravni.

Proces strukturiranega dialoga na evropski ravni poteka v okviru 18 mesečnih ciklov. Vsak 18 mesečni cikel je razdeljen na tri 6 mesečne sklope, ki jih (vsak sklop posebej) vodijo tri predsedujoče članice EU. Strukturirani dialog je strukturiran časovno (poteka v rednih 18 mesečnih intervalih) in tematsko (teme se določajo sproti vsakih 18 mesecev).

Trenutno je aktualen peti cikel strukturiranega dialoga. Osrednja tema leto in pol trajajočega cikla, ki bo potekal med nizozemskim, slovaškim in malteškim predsedovanjem Svetu EU, so  kompetence, ki jih mladi potrebujejo, da bi uspeli v vključujočih družbah.

Tudi v Sloveniji si preko strukturiranega dialoga prizadevamo odpreti prostor za razprave in izmenjavo mnenj med mladimi in odločevalci o lokalnih, nacionalnih in evropskih temah, ki se tičejo mladih ter vzpostaviti sodelovanje med mladimi, mladinski organizacijami in organizacijami za mlade ter odločevalci pri oblikovanju skupnih mladinskih politik. S tem namenom organiziramo nacionalna posvetovanja med mladimi, mladinskimi organizacijami in predstavniki stroke na posamezno evropsko podtemo in nacionalne projekte strukturiranega dialoga.

Poročila nacionalnega posvetovanja z mladimi: Mladi in svet (Poljska), Ustvarjalnost in inovacije (Danska), Participacija in socialna vključenost (Ciper), Kakovost mladinskega dela (Irska).

Nacionalni projekti strukturiranega dialoga:

Mladi o okolju

Projekt »Mladi o okolju« izhaja iz potreb in želja mladinskega sektorja, ko je Mladinski svet Slovenije 8. Decembra 2011 sprejel Deklaracijo Mladi o okolju. V okviru Deklaracije Mladi o okolju izpostavljamo tri ključne vidike, na podlagi katerih smo osnovali idejni in izvedbeni koncept projekta:

  • Mladi opažamo, da se ljudje v korist okolja bodisi nismo pripravljeni odreči udobju bodisi nimamo priložnosti ali možnosti prilagoditi svoj življenjski slog.
  • Zavedamo se, da imamo mladi s svojim življenjskim slogom velik vpliv na okolje in zato lahko ravno naša proaktivnost na področju varovanja okolja veliko prispeva k izboljšanju stanja na lokalni, nacionalni in posredno na evropski ravni.
  • Mladi smo prepričani, da je treba hitro in učinkovito ukrepati v smeri izboljšanja stanja na področju varstva in ohranjanja okolja, skladno s smernicami trajnostnega razvoja.

»Mladi o okolju« je nacionalni projekt strukturiranega dialoga med mladimi in mladinskimi organizacijami ter organizacijami za delo z mladimi ter odločevalci iz lokalne in nacionalne ravni z namenom spodbujanja razprav in ukrepov na področju okolja, s poudarkom na zdravem življenjskem slogu mladih.

Preko projekta želimo ustvariti priložnosti za sodelovanje mladih, da izrazijo svoje mnenje in podajo predloge za soočanje zokoljskimi izzivi ter izzivi sodobnega življenjskega sloga mladih tako javnosti kot predvsem odločevalcem. Izsledke in priporočila z vseh aktivnosti projekta bo Mladinski svet Slovenije v okviru Komisije za mladinsko politiko nadalje uporabil pri pripravi dokumenta o okolju ter si prizadeval za implementacijo predlogov mladih v javnosti.

Dialog mladih

Med marcem in junijem 2012 sta Mladinski svet Slovenije in Mladinska mreža MaMa organizirali 12 regijskih dogodkov, katerih namen je bil spodbuditi aktivno udeležbo mladih v družbi in prispevati k njihovi večji zaposljivosti ter vzpostaviti prostor za dialog z odločevalci. Dogodki so potekali v Postojni, na Jesenicah, v Ljubljani, Celju, Novem mestu, Slovenj Gradcu, Trbovljah, Krškem, Ajdovščini, Sežani, Mariboru in Mali Nedelji pri Ljutomeru.

Projekt se je zaključil s tridnevnim nacionalnim srečanjem v Brežicah, na katerega so prišli predstavniki mladih z regijskih dogodkov. Mladi so na podlagi ukrepov, predlaganih na regijskih ravneh, pripravili nacionalne ukrepe, ki so jih zadnji dan srečanja na nacionalni konferenci v Državnem zboru predstavili poslancem in pristojnim ministrstvom.

Skupno smo povezali 616 mladih različne starosti (med 15 in 29 leti), od tega vsaj 50% mladih z manj priložnostmi (največ brezposelnih mladih), ter 133 odločevalcev iz različnih področij (Zavod RS za zaposlovanje, evropski poslanci, občin, Državni zbor RS in podobno). Mladi so na regijskih dogodkih pripravili 58 ukrepov za izboljšanje zaposljivosti mladih. Nekatere izmed teh predlogov so mladi in odločevalci kmalu začeli uresničevati.

Odzivi večine mladih so bili izredno pozitivni. Večina je dogodke označila kot zanimive, koristne, potrebne, navdušujoče in motivirajoče za nadaljnje udejstvovanje. Ponekod so se začela redna sodelovanja mladih z regijskimi in lokalnimi odločevalci. Projekt je vsekakor pripomogel k dvigu zaposljivosti mladih, veliko mladih je v času projekta dobilo svojo prvo zaposlitev.  Nekateri so po regijskih dogodkih sklenili, da bodo začeli sodelovati v mladinskih in prostovoljnih organizacijah.

Dialog mladih podpira:

Sproži govor(ice) (MvA, 2013–2014)

Na podlagi dobrih praks iz preteklih izkušenj z zagovorništvom in participacijo mladih in pa tokrat predvsem na podlagi ugotovljenih potreb na področju strukturiranega dialoga želimo nadgraditi posvetovanja z mladimi. Načrtovanje projekta je temeljilo predvsem na ugotovljenih potrebah oz. pomanjkljivostih, ki so se pokazale po nekaj letih izvajanja projektov strukturiranega dialoga.

Zaznali smo namreč potrebo po:

  • večji preglednosti nad procesom in vključenostjo mladih v okviru strukturiranega dialoga,
  • učinkovitemu spremljanju dogajanja tako v Sloveniji kot na evropski ravni,
  • širitvi možnosti vključevanja mladih v dialog z odločevalci,
  • pripravi dolgoročno naravnanega izobraževalnega modula za področje strukturiranega dialoga, ki se bo lahko uporabljal tudi v prihodnje.

V ta namen smo na MSS pričeli z izvajanjem novega projekta Sproži govor(ice)!

Aktivno sodelovanje mladih pri odločanju je ključnega pomena za demokratično, vključujočo in uspešno družbo. Bistvo vključevanja in aktivnega državljanstva je, da imajo mladi možnost, prostor in podporo, da lahko sodelujejo in vplivajo na odločitve ter se lahko vključujejo v aktivnosti, s katerimi prispevajo h kakovosti življenja v celotni družbi. S spodbujanjem dialoga med mladimi in nosilci politične oblasti, z izobraževanjem in informiranjem o tovrstnih temah spodbujamo aktivno državljanstvo mladih, tako nacionalno kot evropsko, kar je trenutno med mladimi kar velik izziv.

S tem projektom želimo nadgraditi dosedanje delo v sklopu strukturiranega dialoga, ki ga MSS v sodelovanju s partnerji uspešno izvaja že četrto leto zapored. Posvetovanja z mladimi, ki smo jih do sedaj izvajali na regionalnih, lokalnih in nacionalnih posvetih želimo prenesti v srednje šole in teme povezane s strukturiranim dialogom približati srednješolcem. Mladim bomo prek metod neformalnega izobraževanja, predstavili teme aktivnega državljanstva, aktivne participacije, socialne vključenosti ipd. ter jih vključili v proces strukturiranega dialoga.

S projektom želimo poskrbeti za trajnostne učinke posvetovanj in vključiti mlade v procese strukturiranega dialoga tudi v prihodnje, kar bomo skušali doseči s spletno platformo, kjer bodo dostopna vsa gradiva o strukturiranem dialogu.

S posvetovanji z mladimi, izobraževanjem in informiranjem o strukturiranem dialogu ter z vzpostavitvijo spletne platforme za komuniciranje med mladimi in odločevalci bomo spodbujali aktivno državljanstvo mladih.  S poudarkom na trajnostni naravnanosti, pripravi gradiv za (spletno) izobraževanje in mehanizmov za stalno podporo komuniciranju med mladimi in odločevalci bomo prispevali k trajnosti rezultatov, ki jih že štiri leta uspešno ustvarjamo v sklopu strukturiranega dialoga in jih bomo tudi v prihodnje.

Ključen namen projekta je vključevanje mladih v proces strukturiranega dialoga s poudarkom na trajnostnem delovanju ob tem pa:

  • spodbujanje aktivnega državljanstva, aktivne participacije, e-participacije in vključevanja mladih,
  • vključevanje različnih mladih preko mladinskih organizacij in organizacij za mlade ter izobraževalnih institucij (srednjih šol, fakultet) v projekt,
  • (nad)gradnja partnerstev z mladinskimi organizacijami, organizacijami za mlade in izobraževalnimi institucijami v okviru strukturiranega dialoga,
  • obravnava aktualnih tem glede na prioritete programa MvA in aktualnih ciklov strukturiranega dialoga,
  • vzpostavitev trajnostne osnove za izobraževanje o strukturiranem dialogu,
  • informiranje mladih in širše javnosti o strukturiranem dialogu kot sestavnemu delu mladinske politike ter o njegovih konkretnih oblikah,
  • približevanje sistema političnega odločanja mladim,
  • “prevajanje” jezika odločevalcev (zakonodaje ipd.) v mladim razumljive vsebine.

Projekt sofinancirata Nacionalna agencija Mladi v akciji in Urad republike Slovenije za mladino.

 

Dialog mladih 2.1: Vklopi se! (MvA, 2013–2014)

IZHODIŠČE PROJEKTA

Mladinski svet Slovenije kot krovno združenje mladinskih organizacij in Mladinska mreža MaMa kot združenje mladinskih centrov po Sloveniji si prizadevata k vzpostavitvi okolja, ki bo mladim omogočil razvoj v avtonomne in odgovorne odrasle posameznike. Pri tem je aktivno sodelovanje mladih pri odločitvah in dejavnostih na lokalni ravni ključnega pomena, če hočemo zgraditi bolj demokratično in vključujočo družbo. Bistvo vključevanja in aktivnega državljanstva je, da imamo mladi MOŽNOST, PROSTOR in PODPORO, da lahko sodelujemo in vplivamo na odločitve ter se vključujemo v akcije in aktivnosti, s katerimi prispevamo h kakovosti življenja v lokalni skupnosti in širše, v celotni družbi.

S tem namenom sta MSS in Mreža MaMa pripravila nacionalni projekt strukturiranega dialoga mladih, mladinskih organizacij, organizacij za delo z mladimi, mladinskih svetov lokalne skupnosti ter lokalnih in nacionalne oblasti z namenom doseganja skupnih ciljev na področju boljše socialne vključenosti mladih, s poudarkom na njihovi zaposljivosti ter zavedanju pomembnosti pridobljenih kompetenc.

Politične odločevalce želimo nenehno opozarjati na pomen upoštevanja mnenj mladih o različnih, za mlade, pomembnih tematikah, zato jih bomo s projektom “Dialog mladih! 2.1: Vklopi se!” posredno in neposredno osveščali o pomenu vključevanja mladih v procese odločanja o naši skupni prihodnosti. Projekt izpostavlja boljše vključevanje mladih v družbo kot najpomembnejši izziv na področju mladinske politike. Področje mladinskega dela je tisto, ki mlademu človeku nudi prostor in podporo pri pridobivanju ključnih kompetenc za vsakdanje življenje, mu omogoča, da dela napake in se iz njih uči, ter s svojo aktivnostjo veča lastno zaposljivost. Preko aktivne participacije mladi dobivamo ključne kompetence in večamo svojo zaposljivost, hkrati pa se gradimo v aktivne državljane, ki prispevajo k razvoju skupnosti, v kateri živimo.

POTEK PROJEKTA

Preko projekta želimo ustvariti priložnosti za sodelovanje mladih, da javnosti in predvsem odločevalcem posredujejo svoje mnenje in podajo konkretne predloge glede večje vključenosti mladih v družbi tako na lokalni kot na nacionalni ravni. Izsledke in priporočila z vseh aktivnosti projekta bomo zabeležili v publikaciji projekta. Prav tako si bomo prizadevali za implementacijo predlogov mladih na nacionalni ravni.

Socialna vključenost je sicer tema, določena s strani odločevalcev, vendar pa je bila izbrana prav zato, ker zagotovo odraža potrebe mnogih mladih, sploh v zadnjem času, ko se tako Evropa kot Slovenija soočata z visoko brezposelnostjo mladih. Brezposelni mladi, ki torej niso niti vključeni v formalno izobraževanje niti zaposleni, pa so najbolj izpostavljeni socialni izključenosti. Brezposelnost mladih je kot ključno problematiko v letu 2013 opredelil tudi MSS, ki si v tem času prizadeva za implementacijo mehanizma t.i. jamstva za mlade, ki predvsem preprečuje socialno izključenost mladih. V zadnjem času je brezposelnost mladih in njene posledice postala pomembna tema na agendi slovenskih odločevalcev, saj je brezposelnost mladih presegla že 27%, s čimer se Slovenija uvršča med države EU z najvišjo brezposelnostjo mladih. Za prihodnost Slovenije in EU je ne le, da se te problematike lotimo sistemsko, pač pa da predlagane rešitve prineseje rezultate in ustrezajo tako potrebam mladih kot delodajalcev in drugih deležnikov. Mnenja in predlogi mladih so tako ključnega pomena ne le za morebitne rezultate v obliki izboljšanja položaja mladih (na trgu dela), pač pa tudi za delo odločevalcev in delo MSS v okviru zagovorništva mladih.

Projekt je oblikovan na podlagi dobrih praks ter mnenj in priporočil sodelujočih organizacij in mladih udeležencev tovrstnih projektov iz prejšnjih let. V čim večji meri bo poskušal nasloviti tudi drugi sklop potreb oz. interesov mladih, in sicer aktivno državljanstvo oz. participacija ter pridobivanje veščin demokratičnega odločanja. Pričakujemo seveda, da bo vključene mlade prav tako zanimal ta vidik projekta, saj bo njihova učna izkušnja na nacionalnem srečanju večplastna. Preko samih metod in dela bomo tako pokrili tudi aspekt (socialne) vključenosti mladih v procese odločanja.

Projekt bo uporabil naslednje oblike izvedbe in metode dela: delavnice, sprostitvene aktivnosti, ogrevalne igre, motivacijske aktivnosti, dialog z odločevalci, pogovor in razprava, posvetovanje, predstavitev in argumentacijo mnenj. Mladi bodo uporabili več delovnih metod in načinov iskanja rešitev, ki bodo večinoma temeljili na skupinskem delu, npr. SWOT analizo, viharjenje možganov, razvrščanje in grupiranje z namenom iskanja konsenza v skupini ipd.

Po zaključku projekta »Dialog mladih! 2.0: Vključujemo!«  oz. posvetovanja z mladimi bomo zbrali mnenja in predloge – rezultate lokalnih srečanj mladih na temo socialne vključenosti mladih ter jih pripravili v delovni obliki, ki bo udeležencem predana na nacionalnem srečanju ter bo služila za razpravo in pripravo ukrepov na nacionalnem dogodku.

Osrednja aktivnost projekta je seveda tridnevno nacionalno srečanje, na katerem bomo združili 60  različnih mladih: iz različnih lokalnih okolij, z izkušnjami in brez izkušenj (mladinskega) organiziranja, poskušali pa bomo skrbeti tudi za uravnoteženost po spolu ipd.

Te mlade bomo opremili z znanji oz. informacijami s področja socialne vključenosti ter osnovnimi kompetencami sodelovanja v procesih demokratičnega odločanja. Na podlagi obojega pa bodo nato mladi pripravili predloge odločevalcem s področja socialne vključenosti mladih in jim jih ob koncu srečanja tudi predstavili; odločevalce bomo pozvali k sodelovanju z mladimi z namenom izboljšave predlog in končne implementacije predlogov, ter seveda k uresničevanju predlogov v okviru svojih pristojnosti.

Po nacionalnem srečanju bo nastala zaključna publikacija, ki bo predstavila projekt, predvsem pa rezultate projekta. MSS pa bo poskrbel za prenos rezultatov na evropsko raven ter nadaljnjo promocijo in uporabo rezultatov projekta na nacionalni ravni.

NAMENI PROJEKTA

  • Pripraviti uspešne in vidne aktivnosti v projektu, ki ga bodo poznale različne ciljne javnosti.
  • Poudariti namen in pomen participacije in aktivnega državljanstva mladih ter strukturiranega dialoga kot mehanizma za vključevanja mladih.
  • Uporabiti rezultate projekta, s katerim bomo predhodno v letu 2013 zbirali mnenja in predloge mladih na temo socialne vključenosti mladih na lokalni ravni  oz. jih preko nacionalnih mladinskih organizacij predstaviti in po možnosti prenesti tudi na nacionalno raven. Pripraviti nacionalni dogodek, na katerem bodo mladi prispevali svoja mnenja in predloge odločevalcem na temo socialne izključenosti mladih (in ožjih tem, določenih glede na teme, kot so zastavljene na evropski ravni ter glede na rezultate z lokalnega nivoja).
  • Pripraviti učno izkušnjo za udeležence v smislu razumevanja demokratičnega odločanja, delovanja zakonodajnega telesa države, formuliranja predlogov odločevalcem, komunikacijskih spretnosti ipd. kompetenc.
  • V razprave med mladimi in odločevalci vključiti tudi socialno izključene mlade, s poudarkom na vključevanju nezaposlenih mladih – torej tistih, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo in ne usposabljajo.
  • Združiti mlade z različnimi izkušnjami; aktivne v mladinskih ipd. organizacijah ter takšne, ki mladinskega organiziranja ne poznajo, kar bo predstavljalo svojevrsten učni moment in potencial za promocijo mladinskega organiziranja.
  • Ozavestiti mlade o tem, kako sredstva neformalnega učenja (vključevanje v organizacije, uporaba razpoložljivih programov) lahko vplivajo na njihovo avtonomijo oz. izboljšanje njihovega položaja.
  • Seznaniti udeležence s programom Mladi v akciji.
  • (Naknadno) prenesti rezultate projekta na evropsko raven.

CILJI PROJEKTA

  • Izvedba 3-dnevnega nacionalnega dogodka za mlade na temo socialne izključenosti, ki bo vključil 60 mladih.
  • Vključitev predstavnikov oblasti v zaključni del nacionalnega dogodka.
  • Pripraviti (pripravijo udeleženci) vsaj 5 predlogov na temo socialnega vključevanja mladih za odločevalce, katerim so ob koncu tudi predstavljeni.
  • Zagotoviti medijsko pokritost projekta na lokalni in nacionalni ravni s skupaj preko 30 objavami na radiu, televiziji, časopisu in spletnih straneh.
  • Izdati zaključno publikacijo.
  • Vzpostaviti stik z relevantnimi odločevalci za implementacijo predlogov.
  • Opraviti evalvacijo projekta in priporočila za nadaljnje delo.

Dialog mladih 2.0: Vključujemo! (lokalne mladinske organizacije, mladinski centri [Mreža MaMa], MSLS; MvA, 2013–2014)

Mladinski svet Slovenije kot krovno združenje mladinskih organizacij in Mladinska mreža MaMa kot združenje mladinskih centrov po Sloveniji si prizadevata k vzpostavitvi okolja, ki bo mladim omogočil razvoj v avtonomne in odgovorne odrasle posameznike. Pri tem je aktivno sodelovanje mladih pri odločitvah in dejavnostih na lokalni ravni ključnega pomena, če hočemo zgraditi bolj demokratično in vključujočo družbo. Bistvo vključevanja in aktivnega državljanstva je, da imamo mladi MOŽNOST, PROSTOR in PODPORO, da lahko sodelujemo in vplivamo na odločitve ter se lahko vključujemo v akcije in aktivnosti, s katerimi prispevamo h kakovosti življenja v lokalni skupnosti in širše, v celotni družbi.

S tem namenom sta MSS in Mreža MaMa pripravila nacionalni projekt strukturiranega dialoga mladih, mladinskih organizacij, organizacij za delo z mladimi, mladinskih svetov lokalne skupnosti ter lokalnih in nacionalne oblasti z namenom doseganja skupnih ciljev na področju boljše socialne vključenost mladih, s poudarkom na njihovi zaposljivosti ter zavedanju pridobljenih kompetenc.

NAMENI PROJEKTA

  • Omogočiti strukturirane razprave na lokalni in nacionalni ravni med mladimi, mladinskimi organizacijami, mladinskimi centri, mladinskimi sveti lokalne skupnosti ter odločevalci o socialni vključenosti mladih s poudarkom na problematiki zaposlovanja mladih.
  • Vzpostavitev kvalitetnih partnerstev med mladinskimi organizacijami, mladinskimi centri, mladinskimi sveti lokalne skupnosti ter občinami z namenom kvalitetne izvedbe lokalnih srečanj kot tudi bolj produktivnega delovanja po zaključku projekta.
  • Prepoznavanje primerov dobrih praks vključevanja mladih v lokalnih okolji ter spodbujanje prenosa dobrih praks med okolji.
  • Ozavestiti in senizibilizirati lokalne skupnosti in odločevalce na vseh ravneh odločanja ter mlade same o pomenu vključevanja mladih ter njihovega (so)delovanja v družbi.
  • Mladim, mladinskim organizacijam, mladinskim centrom, mladinskim svetom lokalne skupnosti ter odločevalcem predstaviti instrument strukturiranega dialoga v povezavi z evropskimi smernicami in evropskim potekom tega procesa.
  • Večanje podpore in kvalitete mladinskega dela s krepitvijo mladinskih organizacij in mladinskih centrov in drugih organizacij v mladinskem sektorju na lokalni in nacionalni ravni.
  • Nuditi mladim možnost kvalitetne učne izkušnje ter podporo pri prepoznavanju neformalno pridobljenih izkušenj in kompetenc.

CILJI PROJEKTA

  • Izvedba dvodnevnega usposabljanja za mladinske koordinatorje in predstavnike občin z namenom predstaviti instrument strukturiranega dialoga, področje zagovorništva mladih in mladinskega sektorja ter priprave lokalnega srečanja v posamezni občini.
  • Izvedba 10 dvodnevnih lokalnih srečanj po vsej Sloveniji, kjer bo na vsakem srečanju 50 mladih pripravilo vsaj 3 konstruktivne rešitve na področju socialnega vključevanja mladih v lokalno okolje s poudarkom na možnostih zaposlovanja mladih ter jih predstavili vsaj 3 odločevalcem ter različnim medijem.
  • V razprave na lokalni ravni med mladimi in odločevalci vključiti tudi socialno izključene mlade, s poudarkom na vključevanju brezposelnih, tistih, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo in ne usposabljajo ter drugih mladih z manj priložnostmi.
  • Izvedba nacionalnega srečanja predstavnikov mladih in predstavnikov občin z namenom evalvacije in implementacije zaključkov vseh 10 lokalnih srečanj po Sloveniji.
  • Izdati zaključno elektronsko publikacijo projekta.

 

Mladi o okolju (MvA, 2012–2013)

OPIS PROJEKTA
Projekt »Mladi o okolju« izhaja iz potreb in želja mladinskega sektorja, ko je Mladinski svet Slovenije 8. Decembra 2011 sprejel Deklaracijo Mladi o okolju. V okviru Deklaracije Mladi o okolju izpostavljamo tri ključne vidike, na podlagi katerih smo osnovali idejni in izvedbeni koncept projekta:

Mladi opažamo, da se ljudje v korist okolja bodisi nismo pripravljeni odreči udobju bodisi nimamo priložnosti ali možnosti prilagoditi svoj življenjski slog.

Zavedamo se, da imamo mladi s svojim življenjskim slogom velik vpliv na okolje in zato lahko ravno naša proaktivnost na področju varovanja okolja veliko prispeva k izboljšanju stanja na lokalni, nacionalni in posredno na evropski ravni.

Mladi smo prepričani, da je treba hitro in učinkovito ukrepati v smeri izboljšanja stanja na področju varstva in ohranjanja okolja, skladno s smernicami trajnostnega razvoja.

Nacionalni projekt »Mladi o okolju« je projekt strukturiranega dialoga med mladimi in mladinskimi organizacijami ter organizacijami za delo z mladimi ter odločevalci iz lokalne in nacionalne ravni z namenom spodbujanja razprav in ukrepov na področju okolja, s poudarkom na zdravem življenjskem slogu mladih.

Preko projekta želimo ustvariti priložnosti za sodelovanje mladih, da izrazijo svoje mnenje in podajo predloge za soočanje z okoljskimi izzivi ter izzivi sodobnega življenjskega sloga mladih tako javnosti kot predvsem odločevalcem. Izsledke in priporočila z vseh aktivnosti projekta bo Mladinski svet Slovenije v okviru Komisije za mladinsko politiko nadalje uporabil pri pripravi dokumenta o okolju ter si prizadeval za implementacijo predlogov mladih v javnosti.

NAMENI PROJEKTA

  • Mladim omogočiti strukturirane razprave na lokalni in nacionalni ravni o okoljskih izzivih.
  • Identificirati uspešne primere dobrih praks pri trajnostni obravnavni okoljskih tematik v lokalnih okoljih in na nacionalni ravni ter prenos primerov dobrih praks v druga okolja ter v mladinske organizacije.
  • Ozavestiti in senzibilizirati mlade, mladinske organizacije, lokalne skupnosti in predstavnike na nacionalni ravni o pomenu participacije mladih v smeri trajnostnega in pozitivnega vpliva na okoljske tematike.
  • Mladim nuditi prostor ter jih spodbujati za neformalno izobraževanje, širjenje različnih kompetenc in spodbujati možnost osebnega razvoja.
  • Krepiti in podpirati mladinski sektor, še posebej mladinske organizacije in organizacije za delo z mladimi na lokalnih ravneh in nacionalni ravni, ki vzpodbujajo in omogočajo aktivno participacijo mladih.
  • Z aktivno udeležbo (s participacijo in podajanjem mnenj, idej in predlogov) mladih bomo zagotovili večjo legitimnost znotraj demokratične družbe, saj trenutno prepoznavamo možnost participacije v procesih demokratičnega odločanja kot eno izmed najbolj ključnih problematik znotraj demokracije.
  • Okrepiti občutek državljanstva med mladimi v Sloveniji.
  • Omogočiti in izboljšati zavedanje političnih odločevalcev o pomembnosti sodelovanja mladih v družbeno-političnih procesih.

CILJI PROJEKTA

  • Na temo projekta interaktivno izvesti 12 lokalnih srečanj po vsej Sloveniji, ki bodo skupno vključili 240 mladih (20 mladih na posamezno aktivnost). Dolžina lokalnih srečanj je predvidena na max 4 ure.
  • Na temo projekta po principu participativnih metod dela izvesti dvodnevno nacionalno srečanje 50 mladih s političnimi odločevalci z namenom kreirati in predstaviti zaključke razprav na lokalni in nacionalni ravni ter predstaviti primere dobrih praks.
  • Izoblikovati po vsaj en primer dobre prakse participacije mladih na področju trajnostnega ravnanja na lokalno srečanje.
  • Izdelati nabor predlogov in ukrepov za izboljšanje varovanja okolja v lokalnih okoljih ter na nacionalni in posredno na evropski ravni.
  • Izdelati in distribuirati promocijski material o projektu Mladi o okolju ter zagotoviti medijsko pokritost projekta na lokalni in nacionalni ravni s skupaj preko 50 objavami na radiu, televiziji, časopisu in na spletnih straneh.
  • Pripraviti zaključno publikacijo projekta Mladi o okolju s poudarkom na zaključkih nacionalnega srečanja mladih z odločevalci, na primerih dobrih praks in na predlogih za izboljšanje vsakodnevnih navad za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje.

Dialog mladih (z Mladinsko mrežo MaMa; MvA, 2011–2012)

OPIS PROJEKTA

Aktivna participacija (mladih), strukturirani dialog, ukrepi mladinske politike, zaposljivost mladih in še in še. Same »velike« in »težke« BESEDE.  A hkrati tako nujna in potrebna DEJANJA, če želimo v (so)delovanju spreminjati stvari na bolje – za mlade in s tem za celotno družbo. Dialog mladih!, projekt strukturiranega dialoga v Sloveniji, je temeljil ravno na besedah in dejanjih.

Med marcem in junijem 2012 sta Mladinski svet Slovenije in Mladinska mreža MaMa organizirala 12 regijskih dogodkov, katerih namen je bil spodbuditi aktivno udeležbo mladih v družbi in prispevati k njihovi večji zaposljivosti ter vzpostaviti prostor za dialog z odločevalci. Dogodki so potekali v Postojni, na Jesenicah, v Ljubljani, Celju, Novem mestu, Slovenj Gradcu, Trbovljah, Krškem, Ajdovščini, Sežani, Mariboru in Mali Nedelji pri Ljutomeru.

Povsod je potekala aktivna razprava med mladimi, mladinskimi organizacijami in mladinskimi centri, organizacijami civilne družbe in zainteresirano javnostjo ter odločevalci. Mladi so pridobili številne kompetence, ki jim bodo koristile pri njihovem nadaljnjem življenju in delu ter povečale njihovo zaposljivost. Tekom regijskega dogodka so mladim svoje e-storitve predstavili svetovalci z Zavora RS za zaposlovanje, mladi iz Zavoda Nefiks predstavili način beleženja neformalno pridobljenega znanja.

Projekt se je zaključil s tridnevnim nacionalnim srečanjem v Brežicah, na katerega so prišli predstavniki mladih z regijskih dogodkov. Mladi so na podlagi ukrepov, predlaganih na regijskih ravneh, pripravili nacionalne ukrepe, ki so jih zadnji dan srečanja na nacionalni konferenci v Državnem zboru predstavili poslancem in pristojnim ministrstvom.

Skupno smo povezali 616 mladih različne starosti (med 15 in 29 leti), od tega vsaj 50% mladih z manj priložnostmi (največ brezposelnih mladih), ter 133 odločevalcev iz različnih področij (Zavod RS za zaposlovanje, evropski poslanci, občin, Državni zbor RS in podobno). Mladi so na regijskih dogodkih pripravili 58 ukrepov za izboljšanje zaposljivosti mladih. Nekatere izmed teh predlogov so mladi in odločevalci kmalu začeli uresničevati.

Na nacionalni ravni so mladi pripravili 6 ukrepov, ki so jih najprej pokomentirali s poslanci, nato pa jih predstavili nacionalnim odločevalcem. Kot konkretne učinke projekta na mladinske politike na nacionalni ravni lahko štejemo poslansko pobudo poslanke koalicije Janje Napast in poslanca opozicije Matevža Frangeža na temo ukrepa participacije mladih, pripravljenega v okviru projekta.

Odzivi večine mladih so bili izredno pozitivni. Večina je dogodke označila kot zanimive, koristne, potrebne, navdušujoče in motivirajoče za nadaljnje udejstvovanje. Ponekod so se začela redna sodelovanja mladih z regijskimi in lokalnimi odločevalci. Projekt je vsekakor pripomogel k dvigu zaposljivosti mladih, veliko mladih je v času projekta dobilo svojo prvo zaposlitev.  Nekateri so po regijskih dogodkih sklenili, da bodo začeli sodelovati v mladinskih in prostovoljnih organizacijah.

Projekt je bil zasnovan tako, da so v njem sodelovali različni akterji – mladi (organizirani in neorganizirani), mladinske organizacije in organizacije za delo z mladimi, strokovna javnost z različnih področij, ki se dotikajo mladih, odločevalci lokalne, regijske, nacionalne in evropske ravni, Zavod RS za zaposlovanje, Nacionalna agencija programa Mladi v akciji, Urad RS za mladino, mediji. Preko aktivnega vključevanja vseh omenjenih akterjev se je vpliv in učinek projekta Dialog mladih močno razširil v različne sfere družbe ter s tem prispeval k skupnemu prizadevanju – večjemu aktivnemu državljanstvu mladih.

Poskrbeli smo tudi za močno promocijsko in medijsko podporo projekta, s čimer smo bili deležni precej objav v lokalnih in nacionalnih medijih. Nacionalna konferenca v Državnem zboru je bila direktno prenašana na RTV SLO 3.

Cilji projekta so bili visoki, a smo jih z visoko motivacijo in dobro načrtovanim proces izvedbe tudi dosegli. Mladim, mladinskim organizacijam in organizacijam za mlade smo omogočili strukturirane razprave z odgovornimi za mladinsko politiko, s čimer smo večali podporo mladinskemu delu. Vsak udeleženec je imel enkratno priložnost za osebni razvoj in večanje svoje zaposljivosti, saj smo dali velik poudarek na učno izkušnjo mladih ter način dela prilagodili tako, da smo vse prisotne aktivno vključili, jih spodbujali k izražanju svojih mnenj, jim nudili podporo in informacije, krepili skupinsko delo in kljub resnemu pristopu krepili sproščeno vzdušje in zagnanost.

Mladi sporočamo nacionalnim akterjem na področju mladinske politike, da je strukturirani dialog na področju mladih nujno potreben, če želimo zgraditi bolj demokratično in uspešno Slovenijo.