PODELJENA PRIZNANJA V NATEČAJU PROSTOVOLJEC LETA 2016

20. 06. 2017

V torek, 20. junija 2017, je Mladinski svet Slovenije (MSS), krovno združenje mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalnem nivoju, pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, izvedel zaključno prireditev natečaja Prostovoljec leta 2016, na kateri smo razglasili najboljše prostovoljce in prostovoljske projekte za leto 2016. Zaključno prireditev natečaja je na Brdu pri Kranju gostil predsednik RS Borut Pahor. V natečaj Prostovoljec leta je letos prispelo 237 prijav. Podelili smo naziva Naj prostovoljec in Naj prostovoljka v treh starostnih skupinah, naziv Naj prostovoljski projekt, naziv Naj mladinska voditeljica in Naj mladinski projekt, priznanje za mednarodno prostovoljstvo in dve priznanji za posebne dosežke v prostovoljstvu. Gre za tradicionalno prireditev, ki jo je Mladinski svet Slovenije izvedel že petnajstič zapovrstjo.

Priznanja so podelili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ministrica za izobraževanje znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk ter predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl.

Ključno priznanje za kolektivno delo in naziv Naj prostovoljski projekt je prejel projekt Izmenjevalnica, ki ga izvaja Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana. Izmenjevalnica je projekt Rdečega križa Ljubljana, s katerim širijo zavest o ponovni uporabi in krepijo odgovornost do ljudi in okolja. Projekt je nastal na podlagi realnih potreb, ki so jih zaznali na Rdečem križu, saj so jim določena oblačila v Humanitarnem centru ostajala. Zato so dogodke, na katerih so pričeli z izmenjavo rabljenih oblačil in predmetov za hrano in izdelke za higieno. S tem so omogočili dostopnost do oblačil širšemu krogu ljudi, saj si ceno pravzaprav postavi vsak sam v skladu s svojimi zmožnostmi. V okviru projekta so skupno izvedli že 63 dogodkov, zbrali 6471,5 kg hrane in izdelkov za higieno, v okviru akcije »Drama vsakdanjika« pa 11.631,26 €.

V starostni skupini do 19 let je prejela naziv Naj prostovoljka Ajda Augustinovič iz Maribora na predlog Doma pod gorco, in sicer za samoiniciativno prostovoljstvo kljub rosni mladosti. Ajda je kljub svoji mladosti prostovoljka že več let. S prostovoljstvom je samoiniciativno začela pri 11 letih v domu za starejše, kjer se aktivno druži s stanovalcem doma. S stanovalcem Francem Gutmaherjem hodita na sprehode, se pogovarjata, mečeta na koš in igrata šah. Ajda pravi, da jo delo s Francem osrečuje. Poleg prostovoljstva pa je Ajda tudi perspektivna športnica, zato je njeno prostovoljstvo ob vsakodnevnih treningih odbojke še toliko bolj navdihujoče.
V starostni skupini do 19 let je prejel naziv Naj prostovoljec Gašper Leskovec iz Postojne na predlog Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Postojna Pivka, in sicer za aktivno pomoč mladim, predvsem iz socialno šibkejših družin. Gašper je izredno odgovorna in empatična oseba, kar se zrcali tudi pri njegovem prostovoljnem delu. Veliko svojega časa prostovoljec posveti prostovoljskemu delu v okviru Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Postojna-Pivka. Bil je aktiven v okviru programa »Skupaj smo«, kjer se je izkazal kot izvajalec programa učne pomoči za otroke iz socialno šibkih družin, ki se soočajo z učnimi težavami. Z veseljem pa Gašper vedno priskoči na pomoč tudi pri drugih aktivnostih in drugih organizacijah.

V starostni skupini 20-30 let je prejela naziv Naj prostovoljka Anita Merhar iz Ljubljane na predlog Društva SKAM – Skupnosti katoliške mladine, in sicer za izjemen spekter prostovoljstva, predvsem delo z mladimi. Ima neverjeten spekter prostovoljskih dejavnosti od druženja in pomoči osebam s posebnimi potrebami v različnih prostovoljskih organizacijah, pomoči otrokom s posebnimi potrebami v centru in sirotišnici v Indiji, do vodenja in koordiniranja izjemno velikih projektov in programov za mlade.

V starostni skupini 20-30 let je prejel naziv Naj prostovoljec David Jan iz Ljubljane na predlog Slovenske filantropije. David je že od leta 2013 aktiven prostovoljec Slovenske filantropije. V okviru svojega dela je največ časa namenil delu z migranti, katerim je nudil učno pomoč, poučeval jih je jezika, izvajal delavnice joge ter jim pomagal pri njihovi nastanitvi. Pri svojem delu je zelo zavzet in predan ter izkazuje visoko mero empatije.

V starostni skupini nad 30 let je prejela naziv Naj prostovoljka Dunja Gorenc iz Ljutomera na predlog Mladinskega centra Prlekije – združenja NVO. Dunja svoje prostovoljno delo izvaja na različnih področjih: od dela v mladinskem centru do kulture. Dunja je skromna, umirjena, vedno dobro razpoložena in polna pozitivne energije, ki jo uspešno prenaša tudi na okolico in med ljudi. Prostovoljstvo goji že iz mladosti, z izjemo let, ko jo je na posteljo priklenila huda bolezen, kar pa ji je po uspešnem zdravljenju vlilo dodatno energijo in voljo za delo na različnih področjih. Poprijeti zna za vsa opravila: od organizacije, predavanja, nastopanja, do čiščenja.

V starostni skupini nad 30 let je prejel naziv Naj prostovoljec Klemen Dolenc iz Radovljice na predlog CUDV Radovljica. Klemen kot prostovoljec deluje v okviru CUDV Radovljica, kamor se je priključil leta 2013 s predlogom projekta, ki so ga kasneje realizirali. Projekt »Pet tekov za pet nasmehov« je skozi leta iz lokalnega projekta prerasel v državni projekt »5 tekov za 300 nasmehov«. V okviru projekta uporabnikom CUDV ponuja trening in priprave za udeležbo na tekaških tekmovanjih (npr. Ljubljanski maraton). S samoiniciativnostjo, predanostjo in zavzetostjo je Klemen k sodelovanju privabil vse CUDV v Sloveniji ter številne prostovoljce, ki sodelujejo na projektu. S projektom je pripomogel k udeleževanju oseb z motnjo v duševnem razvoju na običajnih tekaških prireditvah, kjer enakovredno tekmujejo z ostalimi ter prispeval k normalizaciji in destigmatizaciji uporabnikov CUDV po celotni Sloveniji.

Naziv Naj mladinski voditelj je prejel Primož Mekuč iz Kranja na predlog Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, in sicer za izjemne dosežke pri vodenju lokalne mladinske enote. Primož je aktiven član Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov že več let in že 4 leta voditelj različnih skupin. Dejaven je tako na lokalni kot mednarodni ravni. Najprej je opravljal vlogo voditelja v starostni skupini 11-16 let, zdaj pa v okviru matičnega stega vodi starostno skupino 16-21 let. Jeseni pa bo prevzel tudi mesto voditelja v starostni skupini 16-21 let na nacionalni ravni. Prav tako je dejaven tudi v okviru mednarodnih aktivnostih.

Naj mladinski projekt je postal projekt Projekt Epruvetka na predlog Društva študentov medicine Maribor. Namen projekta Epruvetka je ozaveščanje mladih o pomenu darovanja in pomoči sočloveku, natančneje o pomenu darovanja krvi, krvotvornih matičnih celic in organov. Društvo študentov medicine Maribor je s projektom začelo v letu 2010 in je od takrat do danes prerasel številne okvirje. Prostovoljci in prostovoljke so študentje medicine in izvajajo predavanja, promocijske aktivnosti in sodelujejo pri krvodajalskih akcijah po celi Sloveniji. V letu 2016 so izvedli 66 predavanj in tako dosegli 2218 poslušalcev. Prav tako so izvedli 7 javnih promocij. V aktivnosti je vključenih 120 prostovoljcev.

Priznanje za mednarodno prostovoljstvo je prejela Katja Ravnikar iz Komende na predlog Mladinskega informacijskega centra MIC. Katja aktivno sodeluje na programu POTA – program mednarodnega skupinskega prostovoljstva, v okviru katerega je bila v letu 2016 prostovoljka koordinatorka na Madagaskarju. Hkrati pa je prostovoljka tudi na drugih področjih in s svojim žarom in navdušenjem prostovoljstvo spodbuja tudi med drugimi..

Komisija, ki je odločala o Naj nazivih pa se je odločila podeliti še dve posebni priznanji.

Priznanje za posebne dosežke je prejela Kimberly Ren iz Ljubljane na predlog Doma starejših občanov Ljubljana Moste-Polje, in sicer za samostojno in samoiniciativno delo pri delu s stanovalci doma starejših občanov. Kimberly prostovoljno delo opravlja v Domu starejših občanov Ljubljana: Moste-Polje, kjer opravlja delo družabništva varovancu doma, ki ima težave v duševnem razvoju. Delo s tovrstnimi varovanci je izredno zahtevno, saj potrebuje veliko mero znanja, potrpežljivosti in prilagajanja. Kimberly svoje delo opravlja zavzeto kljub temu, da je sama zaradi cerebralne paralize vezana na invalidski voziček, kar ji pri njenem prostovoljskem delu predstavlja številne izzive, ki pa jih v želji po pomoči z lahkoto premaguje. S svojim delom zagotavlja višjo kakovost bivanja stanovalcev in jim pomaga k ohranjanju njihove socialne mreže.

Priznanje za posebne dosežke je prejel projekt 30 dni za 30 srčnih dejanj, ki ga izvaja Društvo za promocijo humanitarne dejavnosti Humanitarček. Projekt je bil deležen posebne pozornosti zaradi obsežnosti aktivnosti, ki trajajo vsak dan v mesecu decembru in promovirajo prostovoljstvo ter pomoč sočloveku. V okviru projekta vsak dan izvajajo drugačne aktivnosti in pomagajo različnim skupinam pomoči potrebnih. V aktivnostih je sodelovalo 30 prostovoljcev. Tovrstni projekti potrebujejo veliko mero inovativnosti, časa, energije ter tudi logističnega načrtovanja, kar si zagotovo zasluži posebno pozornost. Poleg izpostavljenega projekta pa Humanitarček izvaja še številne druge uspešne projekte, s katerimi širijo prostovoljstvo in pomagajo sočloveku

Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, krovne nacionalne mladinske organizacije, je na zaključni prireditvi Prostovoljec leta 2016, dejal: ”Prostovoljstvo in solidarnost sta v dednem zapisu naše družbe in nas samih. O pomembnosti prostovoljstva za našo družbo govori tudi dejstvo, da prostovoljske organizacije in prostovoljci prepogosto vskočijo, kjer država zataji. To sicer priča o visoki kvaliteti naših prostovoljcev in organizacij, ni pa to namen prostovoljstva. Prostovoljstvo lahko aktivnosti, ki jih zagotavlja država, dopolnjuje, nadgrajuje in popestri, na pa nadomesti.
Za mlade je prostovoljsko delo še posebej pomembno, saj si z njim nabirajo izkušnje za nadaljnje življenje in delo. S pomočjo prostovoljnega dela lahko postanejo bolj samostojni, odgovorni in aktivni državljani ter, nenazadnje, pridobivajo nove izkušnje, znanja, prijatelje.
Kdor želi spremeniti svet na boljše, mora začeti pri sebe. In kaj je bolj plemenitega in boljšega kot spreminjati svet skozi prostovoljstvo?
V čast mi je, da sem deležen tega vzdušja in da vam smem čestitati za vaš prispevek h kvaliteti življenja pri nas, pa tudi k razvoju in promociji prostovoljstva samega.
Prostovoljke in prostovoljci ste hrbtenica slovenske solidarnosti.”

foto: Matej Pušnik


Predhodna novica:

Naslednja novica: