Najvišji organ Mladinskega sveta Slovenije Zbor MSS je včeraj potrdil nov programski dokument z naslovom Stanovanjska in bivanjska problematika mladih. Gre za osnovni dokument zagovorništva na področju stanovanjske problematike mladih, saj vsebuje opis razmer na stanovanjskem področju, določa ključne izzive za mlade (teh je 6) ter navaja kar 23 priporočil, večinoma namenjenih odločevalcem, tako na državni kot lokalni ravni.
Dokument je nastajal postopoma v letu 2019 kot prenovljena verzija programskega dokumenta iz leta 2010. Problematike, ki jih dokument izpostavlja, so sicer večinoma iste, nekatere le še bolj pereče kot pred slabim desetletjem; medtem pa se je pojavil tudi nov problem: raba stanovanj za turistične nastanitve. Dokument več pozornosti kot prej namenja tudi infrastrukturi, sploh neobstoječemu oz. neučinkovitemu javnemu prevozu.
Še povezava na dokument …
Danes, 28. novembra 2019, je MSS na Ministrstvo za okolje in prostor oddal svoje pripombe na predlog stanovanjskega zakona (SZ-2). Iztekla se je namreč javna razprava o predlogu zakona, ki bi, v skladu z aktualnim nacionalnim stanovanjskim programom , moral biti sprejet že leta 2016. Počasni premiki in zastoji v urejanju stanovanjskega področja so že dolgo stalnica naše vlade, saj smo npr. že na aktualni stanovanjski program (sprejet v 2015) čakali 6 let po izteku predhodnega. Posledice te pasivnosti pa so še posebej v zadnjih letih postale izrazito akutne.
Na Mladinskem svetu Slovenije zagovarjamo vse oblike podpore pri pridobivanje stanovanj, če le gre za to, da s tovrstnimi ukrepi zagotavljamo, da bomo z njimi posameznikom in družinam zagotovili rešitev njihovega stanovanjskega vprašanja, da bodo pridobljena stanovanja dejansko naseljena in primerna za bivanje ter da bodo stanovanja obravnavana kot osnovna človekova pravica in ne zgolj kot predmet investicije.
V splošnem upamo, da bo nov zakon vplival na večjo dostopnost stanovanj za mlade oz. iskalce prvega stanovanja; nekaj nastavkov za to ima. Ob lažjem poslovanju stanovanjskih skladov in z javno najemniško službo – če bo seveda uspešno delovala – bomo lahko nekoliko napredovali pri ponudbi najemnih stanovanj; s poroštvi iskalcem prvega stanovanja pa bomo rešitev omogočili tistim, ki po trenutnih merilih bank ne morejo priti do stanovanjskega kredita. Vendar pa predvidene spremembe še zdaleč ne prinašajo tistega povečanja števila (najemnih) stanovanj, ki ga že sedaj nujno potrebujemo; in to pomeni, da je treba predvsem vlagati v gradnjo ali druge oblike pridobivanja stanovanj.
Pri pripravi svojih pripomb in predlogov na predlagano besedilo stanovanjskega zakona smo izhajali iz naslednjih problematičnih področij: cenovno nedostopna stanovanja in najemnine, problematika osamosvajanja mladih in prvega reševanja stanovanjskega vprašanja, pomanjkanje najemnih stanovanj, kršenje pravic najemnikov, prazna stanovanja, oddajanje stanovanj turistom, omejitve pri razpisih za najemna stanovanja in slabo organizirano zastopanje in podpora najemnikom.
Predlagali smo:
Več:
Povezava na predlog stanovanjskega zakona (SZ-2)
Danes, 28. novembra 2019, je MSS na Ministrstvo za okolje in prostor oddal svoje pripombe na predlog stanovanjskega zakona (SZ-2). Iztekla se je namreč javna razprava o predlogu zakona, ki bi, v skladu z aktualnim nacionalnim stanovanjskim programom , moral biti sprejet že leta 2016. Počasni premiki in zastoji v urejanju stanovanjskega področja so že dolgo stalnica naše vlade, saj smo npr. že na aktualni stanovanjski program (sprejet v 2015) čakali 6 let po izteku predhodnega. Posledice te pasivnosti pa so še posebej v zadnjih letih postale izrazito akutne.
Na Mladinskem svetu Slovenije zagovarjamo vse oblike podpore pri pridobivanje stanovanj, če le gre za to, da s tovrstnimi ukrepi zagotavljamo, da bomo z njimi posameznikom in družinam zagotovili rešitev njihovega stanovanjskega vprašanja, da bodo pridobljena stanovanja dejansko naseljena in primerna za bivanje ter da bodo stanovanja obravnavana kot osnovna človekova pravica in ne zgolj kot predmet investicije.
V splošnem upamo, da bo nov zakon vplival na večjo dostopnost stanovanj za mlade oz. iskalce prvega stanovanja; nekaj nastavkov za to ima. Ob lažjem poslovanju stanovanjskih skladov in z javno najemniško službo – če bo seveda uspešno delovala – bomo lahko nekoliko napredovali pri ponudbi najemnih stanovanj; s poroštvi iskalcem prvega stanovanja pa bomo rešitev omogočili tistim, ki po trenutnih merilih bank ne morejo priti do stanovanjskega kredita. Vendar pa predvidene spremembe še zdaleč ne prinašajo tistega povečanja števila (najemnih) stanovanj, ki ga že sedaj nujno potrebujemo; in to pomeni, da je treba predvsem vlagati v gradnjo ali druge oblike pridobivanja stanovanj.
Pri pripravi svojih pripomb in predlogov na predlagano besedilo stanovanjskega zakona smo izhajali iz naslednjih problematičnih področij: cenovno nedostopna stanovanja in najemnine, problematika osamosvajanja mladih in prvega reševanja stanovanjskega vprašanja, pomanjkanje najemnih stanovanj, kršenje pravic najemnikov, prazna stanovanja, oddajanje stanovanj turistom, omejitve pri razpisih za najemna stanovanja in slabo organizirano zastopanje in podpora najemnikom.
Predlagali smo:
Več:
Povezava na predlog stanovanjskega zakona (SZ-2)
Danes smo se predstavniki organizacij, ki zastopajo mlade, sestali na srečanju na temo problematike, ki jo je sprožila nedavna omejitev pogojev kreditiranja, pri čemer nas najbolj skrbi dostopnost do stanovanj. Ne glede na to, da so po našem mnenju kriteriji omejitev kreditiranja, kot jih je postavila Banka Slovenije, nerazumno visoki (ali pa imamo v Sloveniji izjemno nizke plače), menimo, da je tokrat na potezi predvsem vlada, ki lahko k reševanju bivanjski problematike končno pristopi konstruktivno in prične z uresničevanjem vsaj tistih obljub, ki so jih stranke zapisale v koalicijski pogodbi. Zato smo mladi danes na predsednika Vlade RS naslovili poziv, naj se z nami sreča, nam omogoči predstaviti naše stališče ter nas hkrati seznani s svojim pogledom na problematiko. Poziv za srečanje smo oz. bomo prav tako naslovili na parlamentarne politične stranke ter na guvernerja Banke Slovenije.
Zedinili smo se tudi o treh ključnih ukrepih za reševanje stanovanjske problematike mladih, in sicer poroštveni shemi za mlade, gradnji študentskih domov ter gradnji javnih najemnih stanovanj.
Več:
Sporočilo za javnost po srečanju organizacij
Poziv guvernerju Banke Slovenije
Duševno zdravje je tesno povezano s telesnim zdravjem in skupaj omogočata, da posameznik dosega svoje potenciale ter se razvija na osebnem in družbenem nivoju. Na Mladinskem svetu Slovenije ugotavljamo, da je področje duševnega zdravja med mladimi premalo raziskano, zato smo pripravili vprašalnik, s katerim želimo izvedeti, ali se v organizacijah na kakršenkoli način srečujete s področjem duševnega zdravja oz. duševnih težav med mladimi.
Vprašalnik je namenjen vsem organizacijam, ki pri svojem delovanju vključujete mlade v starosti 15 do 29 let (ne glede na to, če vključujete tudi druge starostne skupine). Prosimo, da vprašalnik izpolni polnoletni predstavnik organizacije, ki dela z mladimi in dobro pozna delovanje in aktivnosti organizacije; pri izpolnjevanju pa naj se po potrebi posvetuje tudi z drugimi. Nekatera vprašanja so odprtega tipa in namenoma nismo želeli ponuditi odgovorov, saj želimo pridobiti čim bolj pristne in realne odgovore. Napačnih odgovorov ni.
Izpolnjevanje vprašalnika traja okvirno 10 minut. Prosimo, da ga izpolnite najkasneje do petka, 13. decembra 2019 (rok je bil preložen s prvotno 1.12.). Podatki iz vprašalnika bodo služili za pripravo analize in nadaljnjih dokumentov, ki jih bomo na Mladinskem svetu Slovenije uporabili pri zagovorništvu mladih na področju duševnega zdravja. Rezultati analize bodo tudi javno predstavljeni, predvidoma v začetku prihodnjega leta.
Za dodatna pojasnila se obrnite na tanja.baumkirher@mss.si
Za izpolnjevanje vprašalnika in vaš dragocen prispevek na tem področju se vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo!
In še enkrat: povezava na vprašalnik.
Mladinski svet Slovenije, v sodelovanju in ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, v sklopu projekta »Povezujemo« organizira »Mednarodno konferenco za mladinske zamejske organizacije 2019«, ki bo potekala
v petek, 22. in v soboto, 23. novembra 2019 v Gorenjem Tarbiju (Italija).
Konferenca je namenjena mladim, ki aktivno delujejo ali imajo namen aktivno se vključiti v delo mladinskih organizacij v zamejstvu in v Sloveniji. Osrednja tema letošnje Konference bo
»Motivacija in pridobivanje novih članov v mladinskih zamejskih organizacijah«.
»Mednarodna konferenca za mladinske zamejske organizacije 2019« v okviru projekta »Povezujemo« ima za cilj ustvariti prostor oz. stičišče za mlade Slovence in mladinske organizacije v zamejstvu ter v Sloveniji, kjer lahko slednji utrjujejo in ohranjajo narodno, jezikovno ter kulturno identiteto, se medsebojno povezujejo ter vzdržujejo svoje članstvo z Republiko Slovenijo, kot tudi krepijo dejavnosti mladih in za mlade.
Stroški udeležbe
Organizator krije stroške nastanitve, prehrane in prevoza.
Prijave na Konferenco
Na Konferenco se prijavite preko ELEKTRONSKEGA OBRAZCA
Prijave zbiramo do 8. novembra 2019.
Program dogodka z vsemi podrobnimi informacijami bomo izbranim udeležencem poslali naknadno po e-pošti.
Za vprašanja ali pojasnila nam pišite na info@mss.si.
Mladinski svet Slovenije
“Povezujemo 2017” na Reki
“Povezujemo 2018” na Dunaju
Ljubljana, 10. oktober 2019 – Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra, smo na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) ob 10. uri na sedežu MSS v Ljubljani pripravili novinarsko srečanje, s katerim smo želeli opozoriti na premalo naslovljeno področje duševnega zdravja v Sloveniji. Posledice slabo obravnavanega in ne reguliranega področja občutijo vse demografske skupine prebivalcev, zlasti pa prizadenejo mlade, ki se ob svojem vstopu v samostojno življenje srečujemo še z mnogimi drugimi izzivi, kot sta iskanje primerne zaposlitve in stanovanja – področji, ki mladim prinašata mnogo negotovosti.
Na MSS ugotavljamo, da razmere niso sprejemljive – pomanjkljivo sistemsko reševanje vprašanja duševnega zdravja, stigmatizacija duševnih motenj in otežen dostop do strokovne pomoči najbolj prizadene ranljive skupine, kamor spadamo tudi mladi. Pomanjkanje specializacij na področju strok, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, ter s tem kadra, ki bi bil primerno usposobljen in bi lahko razbremenil neskončne čakalne vrste pacientov pri preobremenjenih specialistih, nakazuje na dejstvo, da vse premalo ljudi prejema primerno strokovno pomoč, kar znižuje kakovost posameznikovega življenja in njegovo aktivno vlogo v družbi. Na MSS poudarjamo, da je krepitev kadrovskih kapacitet na področju nudenja pomoči ključna, tako z vidika zagotavljanja specializacij in zaposlovanja mladih, ki so zaključili študij psihologije oziroma medicine, kot tudi z vidika mladih prejemnikov pomoči, za katere je prehajanje v samostojno in aktivno življenje zaradi duševnih stisk oteženo.
Posledica pomanjkanja primerno usposobljenega kadra se kaže tudi v hitrem porastu alternativnih oblik psihosocialnih terapij in svetovanj, ki ne nudijo primerne in kakovostne podpore. Posameznike, ki se soočajo z duševnimi težavami ter na ustreznega strokovnjaka zaradi predolgih čakalnih vrst ne morejo čakati, privede do iskanja pomoči pri samoplačniških storitvah, ki pa niso vedno primerne in kakovostne ter lahko posledično ogrozijo posameznikovo duševno zdravje. Ker zadeve še vedno niso zakonsko urejene, to v praksi pomeni, da lahko kdorkoli, ne glede na izobrazbo, odpre svojo samoplačniško svetovalnico ter izvaja storitve, za katere ni primerno usposobljen ter s tem ogroža najbolj ranljive posameznike. Poleg tega pa takšne storitve spodbujajo stereotipne predsodke o celotni stroki, kar pa še dodatno odvrača ljudi od iskanja pomoči.
Trenutno stanje na področju duševnega zdravja kaže na to, da zakonska ureditev ni zadostna in skrb za duševno zdravje vseh državljanov ostaja na dnu lestvice prioritet naše države. Leta 2018 je sicer bila sprejeta težko pričakovana Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, vendar je njena implementacija trenutno zelo omejena.
Na MSS pozivamo k čimprejšnji zakonski ureditvi področja duševnega zdravja in implementaciji Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja v sodelovanju s stroko, ki bo prinesla želene rezultate in pozitivne spremembe. Mladi si želimo strokovno in kvalitetno usposobljen kader, ki bo skrbel tako za preventivo in kurativo vseh posameznikov na področju duševnega zdravja ter sistemske celostne rešitve, ki bodo omogočale regulacijo področja ter boljšo oskrbo na področju duševnega zdravja.
Za dodatne informacije smo na voljo na pr@mss.si ali 040 524 451 (Petra Miklaužič).
Na Mladinskem svetu Slovenije smo ob tednu otroka, ki letos poteka med 7. in 13. oktobrom 2019, za vse, ki tako ali drugače preživljate čas z najmlajšimi, pripravili infopack na temo učenja participacije.
Mladinski svet Slovenije po vzoru uspešno izvedenih usposabljanj na temo človekovih pravic v letu 2017 in 2018 letos ponovno organizira usposabljanje s področja človekovih pravic in sovražnega govora, ki bo potekalo med 8. in 10. novembrom 2019 v Postojni.
Namen usposabljanja je krepitev kompetenc za izobraževanje za človekove pravice med mladimi in vsemi, ki delajo z mladimi, mladinskimi delavci, voditelji in trenerji. Prav tako želimo s pomočjo usposabljanja zagotoviti nadaljnje aktivnosti na področju preprečevanja sovražnega govora in diskriminacije.
Spoznali bomo priročnike Sveta Evrope:
Prijavite se lahko preko spletne prijavnice najkasneje do petka, 25. oktobra 2019. Urnik usposabljanja bo znan 5 dni pred pričetkom usposabljanja. Obvezna je 90% udeležba na usposabljanju.
Cena tridnevnega usposabljanja je 50 eur.
Z usposabljanjem bomo pričeli v petek v popoldanskih urah in zaključili v nedeljo zgodaj popoldne. Cena vključuje tudi stroške nastanitve.
Za več informacij smo na voljo na 01 425 60 55 ali na petra.miklauzic@mss.si.
Mladinski svet Slovenije (MSS), Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in Dijaška organizacija Slovenije (DOS) smo ob mednarodnem dnevu mladih, 12. avgusta 2019, z novinarsko konferenco, ki je potekala ob 11. uri v prostorih Akademskega kolegija, opozorili na položaj mladih v Sloveniji. Posebej smo poudarili nezadostno ukrepanje Vlade Republike Slovenije glede vse bolj pereče in zaskrbljujoče stanovanjske problematike mladih.
Osamosvajanje mladih (15-29 let) v Sloveniji je zaradi negotovih oblik zaposlitve, relativno nizkih plač in skorajda neobstoječe stanovanjske politike, izjemno težko. To je še posebej izrazito na stanovanjskem področju, saj mlade generacije bistveno težje dostopajo do stanovanj, kot so generacije pred njimi. Stanovanjski položaj mladih je skoraj povsem odvisen od njihovih staršev, pri tem pa imajo dostop do stanovanj predvsem tisti, ki prihajajo iz premožnejših družin. Povprečnemu zaposlenemu mlademu posamezniku v Sloveniji žal ni omogočen dostojni najem ali nakup stanovanja – vse več mladih si vedno težje privošči bivanje v mestih, kjer so zaposleni ali se izobražujejo. Na slabo reguliranem nepremičninskem trgu znatno primanjkuje najemniških stanovanj (kot tudi stanovanj na splošno), kar predvsem občutijo mladi. Dijaki in študentje pa imajo težave z bivanjem že v času izobraževanja, saj primanjkuje tudi dijaških in študentskih domov. V zadnjem času opažamo tudi vse bolj pogosto nekontrolirano (kratkotrajno) oddajanje stanovanj v turistične namene, kar povzroča dodatne težave na stanovanjskem trgu.
S tem namenom smo zgoraj omenjene organizacije dne 18. januarja 2019 na Vlado Republike Slovenije poslale poziv mladih glede stanovanjske problematike, v katerem smo opozorili, da med prioritetami vlade v letu 2019 ni bilo stanovanjske politike. Vlada RS je v času od tega dopisa soglasno potrdila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019, ki prav tako potrjuje, da stanovanjska problematika za vlado ni prioriteta. V predlogu rebalansa so se znašle povsem druge prioritete in to kljub temu, da koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2018–2022 predvideva, da se bodo proračunska sredstva za stanovanja do konca mandata dvignila na 0,4 % BDP. Sporazum predvideva tudi poroštva države za stanovanjske kredite, več kapacitet v študentskih domovih ter bistveno večji fond najemnih stanovanj.
S strani Kabineta predsednika Vlade RS smo na dopis prejeli odgovor, da so predmet poziva odstopili v reševanje Ministrstvu za okolje in prostor. Konec januarja 2019 smo se organizacije konstruktivno sestale s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter pričakovano ugotovile, kar je bilo že znano – da so za reševanje problematike potrebna precej višja državna proračunska sredstva in da kompleksnost problematike zahteva sodelovanje več ministrstev, če ne tudi celotne vlade.
Odstop zadeve v “reševanje” resornemu ministrstvu tako pomeni le prelaganje odgovornosti in ne rešuje ničesar. Ključni problem ostaja v dolgoletnem ignoriranju stanovanjske problematike na ravni vlade (pa tudi političnih strank in poslancev Državnega zbora RS).
Organizacije smo v svojem drugem dopisu vladi dne 31. januarja 2019 ponovno opozorile na nezadostno ukrepanje in nadalje še v tretjem dopisu dne 22. julija 2019, v katerem nas je pri zahtevah podprla tudi Zveza društev upokojencev Slovenije.
Od Vlade RS zahtevamo naslednje ukrepe:
S strani Kabineta predsednika Vlade RS Marjana Šarca smo ponovno prejeli odgovor, da so zadevo odstopili v obravnavo Ministrstvu za okolje in prostor. Mladinske organizacije ocenjujemo, da je trenutno (problematično) stanje posledica večletnega ignoriranja težav, napačnih odločitev ter pomanjkanja strategij, proračunskih sredstev in javnih politik. Na žalost pa lahko tudi pri trenutni vladi ugotovimo, da želi s tem nadaljevati. Še vedno pričakujemo, da bo proračun vlade za naslednji dve leti odražal veliko spremembo v dojemanju pomena stanovanjske oskrbe.
»Pri tej temi se ne moremo več pogovarjati o problematiki, temveč o krizi, ki pesti mlade in jim otežuje že tako težko pot do osamosvojitve. Mladi si poleg neprofitnih najemnih stanovanj želijo tudi stanovanj z možnostjo odkupa, saj veliko mladih zaradi nekakovostnih zaposlitev lastniško stanovanje vidijo kot edini garant za svojo starost. S tovrstnimi problemi pa se ne soočajo le mladi v Ljubljani, temveč po celi Sloveniji,« je povedala Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije.
Klemen Peran, predsednik Študentske organizacije Slovenije je dodal, »mladi imajo težave z bivanjem že v času študija, saj primanjkuje mest v študentskih domovih, kjer je prostora samo za 13 % študentov. Večina jih študira izven kraja stalnega prebivališča, vsaj ena tretjina pa jih je prisiljena bivati “na trgu”, kjer se soočajo s težavami, ki so posledica pomanjkanja (javnih) najemnih stanovanj. Študenti trenutno sami financiramo študentske domove – večino stroškov bivanja s stanarino, gradnje in obnove pa z dodatno koncesijsko dajatvijo iz študentskega dela (približno 2,5 milijona EUR letno). Brez dodatnih in namenskih proračunskih sredstev se bo katastrofalno stanje še poslabšalo. S tem pa bomo dejansko omejili pravico do izobraževanja, saj bodo lahko študirali samo še premožni.«
»Dijaki smo zaenkrat še zadnje skupina mladih, ki jim tekom srednješolskega izobraževanja ni treba kaj dosti razmišljati o stanovanjski problematiki in ovirah, na katere bomo naleteli v procesu osamosvajanja. Vendar bomo tudi mi odrastli, končali srednjo šolo in z vpisnico na fakulteto iskali prosto stanovanje, ali zgolj posteljo v študentski sobi, ki nam bo omogočila nemoteno nadaljnjo življenje in izobraževanje« je zaključila Lucija Karnelutti, predsednica Dijaške organizacije Slovenije.
Sprejemam piškotke