Živeti skupaj v vključujočih družbah: Izziv in cilj

Tina Hočevar | Objavljeno: 21. 06. 2016

Svet pestijo številne težave, kar zagotovo ni novo spoznanje. Se pa s časom, tako kot se spreminjata sam svet in družba, spreminjajo tudi težave. Ene odpravimo, druge se pojavijo. Eden izmed aktualnih problemov je nasilni ekstremizem, s katerim pa bitko lahko izgubimo.

Preprečevanje nasilnega ekstremizma je zelo aktualna tema, tako na evropski, kot tudi na globalni ravni, občasno tudi na nacionalni, kar pa je predvsem odvisno od stopnje tveganja v posamezni državi. Pa je prav, da se s tem ukvarjajo samo države, ki so bolj izpostavljene nasilnemu ekstremizmu? Moj odgovor je ne.

Kot smo se na začetku strinjali s trditvijo, da svet pestijo številne težave, se sedaj lahko strinjamo, da je globalizacija vseprisotna – ne moremo je zanikati – svet je čedalje bolj povezan. V trenutku, ko se povežemo na internet smo povezani tako rekoč s celim svetom, pa če nam je to prav ali pa ne. Prav tako je z nasilnim ekstremizmom, tukaj je, če to sprejemamo ali pa ne, in z njim se je potrebno soočiti prav na vseh koncih sveta.

TIna Hočevar in Ahmad Alhendawi

Ahmad Alhendawi in Tina Hočevar

Glavna tema 7. Globalnega foruma Zavezništva civilizacij Združenih Narodov v Bakuju je zato »Živeti skupaj v vključujočih družbah: izziv in cilj«. In v kakšnem odnosu so vključujoče družbe in nasilni ekstremizem? Prve preprečujejo drugo. Pot do prvega pa je dolga, a ne nedosegljiva. Pri doseganju vključujočih družb je med drugim pomembno vzpostaviti medkulturni dialog in ne večkulturnosti. Poglavitna razlika med obema je to, da se v medkulturnem dialogu posamezniki iz različnih kultur, ver, ekonomskih in socialnih ozadij vključujejo v medsebojni dialog, kar omogoča smiselno komunikacijo in sobivanje, medtem ko v večkulturnem okolju posamezniki iz različnih kultur sicer živijo v istem okolju, vendar med njimi dialog ni nujno vzpostavljen.

Ne smemo spregledati vloge izobraževanja, tako formalnega kot neformalnega. Mlade je potrebno spodbujati in vzgajati v kulturi miru, strpnosti, spoštovanju, spodbujati se mora radovednost mladih, da se bodo zanimali za druge kulture in bili željni znanja o raznolikosti tega sveta. Prav tako jih je  potrebno vključevati v dialog, da bodo, raje kot v nasilnem ekstremizmu, rešitve iskali kot enakovredni partnerji pri oblikovanju prihodnosti.

Pa vendar so tudi med nasilnimi ekstremisti visoko izobraženi mladi. Zakaj se torej poslužujejo nasilnih metod? Odgovor leži v marginalizaciji, diskriminaciji in družbeni izključenosti dela mladih. Teh problemov ne moreta nasloviti zgolj izobraževanje in (medkulturni) dialog. Potreben je celosten pristop pri naslavljanju osnovnih vzrokov in jih tako preprečevati že ob samem izvoru.

Mladim je poleg izobrazbe in dialoga potrebno ponuditi prostor in priložnosti. Poskrbeti je potrebno za zaposlenost mladih in jim ponuditi roko, preden jih v kremplje dobi nasilje. Odposlanec GS ZN za mlade, Ahmad Alhendawi, je na zasedanju v Bakuju jasno povedal, da ni dovolj, da se mladim nudi samo podporo. V mlade je potrebno investirati, saj smo mladi že sedanjost in ne samo prihodnost.

Preprečevanje diskriminacije, dialog, ustvarjanje priložnosti za mlade… vam je to poznano? V tem opisu prepoznam mladinske organizacije, ki jih vidim kot pomembne akterje pri naslavljanju omenjenih težav. Mladinske organizacije imajo pomembno vlogo pri doseganju sprememb v družbi in mladim namesto nasilja ponujajo nekaj boljšega – osebni razvoj, prostor za izražanje, priložnosti, dialog, razumevanje, opolnomočenje. Že res, da v Sloveniji neposredno nimamo težav z nasilnim ekstremizmom, pa vendar mladinske organizacije igrajo veliko vlogo pri preprečevanju kakršnekoli oblike nasilja (tudi verbalnega) med mladimi. S tem tudi prispevamo svoj delček v mozaik svetovnega miru (spomnimo se, kako zelo smo globalno povezani) in preprečevanja pojava nasilnega ekstremizma po svetu. In to je samo še dodatni razlog, zakaj je nujno potrebno investirati v razvoj in delovanje mladinskih organizacij. Slovenijo ob njeni 25-letnici pozivam, da več investira v mlade in  mladinsko organiziranje, da bomo že danes začeli premagovati ovire in izboljšali položaj mladih.

Tina Hočevar in udeleženci 7. globalnega foruma Zavezništva civilizacij

Mlade pa vabim, da pri delu v mladinskih organizacijah sledite miselnosti, ki stoji za trajnostnimi razvojnimi cilji – nobenega ne smemo pustiti za seboj. In to se začne pri meni, tebi, prijatelju, v šoli, na nacionalni in mednarodni ravni. Kot že omenjeno na začetku, je globalizacija dejstvo, torej moramo vsi prispevati k oblikovanju vključujoče družbe in sprejeti raznolikost tega sveta kot nekaj, kar nas bogati in spodbuja naš razvoj.